Po Medjevih besedah jim je lani v banki uspelo zmanjšati volatilnost četrtletnih rezultatov in vpliv zadnjega četrtletja, ki je bil pred 2014 vedno izjemno negativen, na celoletno poslovanje. V zadnjem četrtletju je sliko sicer nekoliko pokvarilo poslovanje družbe Prvi faktor Beograd, v katerem so posumili na goljufijo, NLB pa se bo zato v Srbiji iz faktoringa umaknil.

Izboljšanje rednega poslovanja skupine NLB v letu 2014, torej dobička pred slabitvami in brez enkratnih dogodkov, je po mnenju prvega moža banke deloma posledica 1,5 milijarde evrov težke dokapitalizacije in drugih ukrepov (npr. izbris podrejenih obveznic, ki je trenutno v presoji ustavnega sodišča). Ti učinki naj bi predstavljali dobro četrtino dobička.

Večji del izboljšanja pa je posledica varčevanja in večjih prihodkov. Medja je poudaril tudi večanje obsega denarnih vlog, visoko likvidnost banke, rast tržnih deležev in kapitalsko ustreznost, ki na konsolidirani ravni znaša 16 odstotkov (Core Tier 1 količnik).

Tudi program preobrazbe banke se bliža koncu, saj so od 26 izvedli tri četrtine načrtovanih projektov. Lani so odobrili več kot 300 milijonov evrov novih posojil, medtem ko je bilo skupaj s podaljšanji in reprogrami obstoječih posojil za dobro milijardo evrov.

Slaba posojila kamen za vratom NLB-ja
V bilancah pa še naprej izstopa visok, 25-odstotni, delež slabih terjatev. Delež se sicer malenkost zmanjšuje in je v 75 odstotkih pokrit z rezervacijami, vendar teh terjatev zaradi evropskih zahtev banke vsaj še eno leto po koncu prestrukturiranja ne morejo prekategorizirati v neproblematične.

Zato v NLB-ju pričakujejo, da se bo učinek v letu 2014 končanih prestrukturiranj v bilancah odrazil šele letos in pozneje. Obseg slabih posojil želi NLB oklestili za vsaj pet odstotnih točk oz. približno 500 milijonov evrov na leto, tako da bi že letos padel pod 20 odstotkov.

Povpraševanje podjetij po naložbenih posojilih je po Medjevi oceni še vedno šibko, a vsaj pri izvoznikih opažajo nekatere nove naložbe v opremo in širitev oz. posodobitev proizvodnje. Medja ob tem upa tudi na zagon državnih ter naložbe v energetsko učinkovitost stavb.

Ni še dovolj povpraševanja po posojilih
Srednjeročno si v NLB-ju želijo, da bi lahko na leto odobrili okoli 800 milijonov evrov novih posojil, kar bi pomenilo vzdržno, a ne pretirano posojilno rast. Vendar trg tega še ne dovoljuje. Osredotočajo pa se zlasti na mala in srednja podjetja, medtem ko se večja še vedno prestrukturirajo.

Glede privatizacije banke Medja meni, da bo do nje prišlo, saj bi bila drugačna odločitev negativno presenečenje. Scenarij, ko bi država ohranila kontrolni delež v banki, je po mnenju strokovnjakov vprašljiv s stališča cene.