NLB je prevzemno ponudbo za Addiko Bank objavil na začetku junija in za delnico najprej ponudil 20 evrov, zmanjšano za morebitna prihodnja izplačila dividend. Sredi julija je nato ponujeno ceno zvišal in za delnico Addiko Banka ponudil 22 evrov, zmanjšano za morebitna prihodnja izplačila dividend. Ponudba je veljala do 16. avgusta do 17. ure.

V Addiko Banku s sedežem na Dunaju in delovanjem na območju nekdanje Jugoslavije si je želela največja slovenska banka NLB, ki je obenem največja bančna skupina s sedežem v regiji nekdanje Jugoslavije, pridobiti vsaj 75 odstotkov delnic. Tudi zaradi tega so poznavalci, pa tudi sam upravni odbor Addiko Banka, ter zaradi kompleksne in razpršene lastniške strukture podvomili o možnosti uspeha ponudbe.

Ponudba ne bo podaljšana

Ponudbo bi morali sprejeti lastniki najmanj 14.625.000 delnic, a kot so sporočili iz NLB-ja, ta pogoj ni bil izpolnjen in ponudba ni bila uspešna. Ponudbo so sprejeli imetniki 7.096.224 delnic Addiko Banka, kar predstavlja 36,39 odstotka vseh, so pojasnili v NLB-ju. Poravnava ponudbe zato ne bo izvedena, ponudba pa tudi ne bo podaljšana, so dodali.

Predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak je v sporočilu za javnost zapisal, da je NLB vsem delničarjem Addiko Banka predlagal pregledno ponudbo in jim poskušal omogočiti prodajo delnic po enakih pogojih in za primerno ceno. "Razumemo in spoštujemo, da je vsi delničarji niso ocenili kot take in je niso sprejeli, čeprav ostajamo prepričani, da številne prednosti in strateške koristi morebitne povezave obeh skupin ostajajo nespremenjene," je poudaril.

Delničarjem, ki so ponudbo sprejeli, predvsem upravi in nadzornemu svetu, se je zahvalil za priložnost in dodal: "NLB ostaja zavezan nadaljnjemu poslovnemu razvoju in uresničevanju nove poslovne strategije, vključno z morebitnimi drugimi prevzemnimi priložnostmi."

Objava izida prevzemne ponudbe sledi odločitvi, ko je Evropska centralna banka (ECB) pred dnevi zaradi nespoštovanja avstrijske zakonodaje odvzela glasovalne pravice dvema pomembnima delničarjema. Gre za srbski podjetji Alta Pay in Diplomat Pay, za kateri je presodila, da delujeta usklajeno, in tako za zdaj ne smeta razpolagati s svojim skupaj 19,62-odstotnim deležem. Ukrep bo veljal, dokler ECB ne bo ugotovil, da nakup tega deleža ni prepovedan po avstrijskem zakonu o bančništvu.

Addiko Bank naslednica Hypo Alpe Adrie

Banka Addiko Bank s sedežem na Dunaju je nastala iz vzhodnoevropskega dela nekdanje banke Hypo Alpe Adria. Prisotna je v Sloveniji, na Hrvaškem, v BiH-u, Srbiji in Črni gori. Specializirana je za poslovanje s prebivalstvom in malim gospodarstvom.

Skupina NLB medtem deluje v Sloveniji, Severni Makedoniji, BiH-u, Kosovu, Črni gori in Srbiji, že leta pa je njena neuresničena želja vrnitev na hrvaški trg, ki ga ovira spor zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanjega LB-ja.

Od leta 2020 je NLB uspešno zaključil dva pomembna prevzema v bančnem sektorju, in sicer prevzem Komercijalne banke v Srbiji v letu 2020 in Sberbank Slovenija v letu 2022, ki se je pozneje preimenovala v N Banko. Obe sta se uspešno pridružili skupini NLB.

V igri za Addiko Banko je tudi družba Agri Europe, ki je v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostića in ki v Sloveniji obvladuje Gorenjsko banko. Ta že ima v lasti 10 odstotkov Addiko Banka, s svojo ponudbo, ki se je po dveh podaljšanjih prav tako iztekla 16. avgusta ob 17. uri, pa je želela pridobiti še 17 odstotkov. Agri Europe je sicer za delnico Addiko Bank ponudil bistveno manj od NLB-ja, 16,24 evra oz. 17,50 evra, zmanjšano za že izplačano dividendo za lani.