Pobot je obvezen štiri mesece, izidi julijskega pobota so znani in primerljivi s prejšnjimi meseci. Ni pa še znano, koliko sklepov o izvršbi bo na tej podlagi izdala davčna uprava (Durs), poroča časopis Finance.

V petkovem pobotu so dolžniki sicer prvič prijavljali vsak račun posebej in ne skupnega dolga do posameznega podjetja. Mnoga podjetja se pri tem ponavljajo, saj nadzora ni in veliko podjetij brez posledic svojih dolgov sploh ne prijavi.

Neznana je tudi učinkovitost Dursa - kot so pojasnili že prejšnji teden, bo Durs sklepe o izvršbi na prijavljene terjatve izdajal le, če bo z veliko verjetnostjo ocenil, da se bo plačilo davčnega dolga tudi izvedlo. Durs je namreč med dolžniki iskal tudi dolžnike svojih dolžnikov, ki bi jih moral izločiti že v petek.

Zakon že čaka novelo
Ministrstvo za finance je na opozorila iz gospodarstva že pripravilo novelo zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, kjer je med drugim omejilo minimalni znesek prijave terjatve na 250 evrov ter uvedlo časovno omejitev. Podjetjem ne bo treba več prijavljati dolga, ki zamuja dan pred pobotom, temveč le obveznosti, ki so zapadle v mesecu dni pred pobotom.
Gospodarske in obrtne zbornice so že večkrat izrazile nezadovoljstvo nad zakonom, ki je sicer nastal na njihovo zahtevo po ukrepih za odpravo plačilne nediscipline.

V petek so podjetja prijavila 1.046 milijonov evrov neporavnanih obveznosti, od teh so 67 milijonov tudi pobotala, je zaključila novinarka Financ.