Spomnimo. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, elitni klub 30 držav, ki si ga močno želi tudi Slovenija, je nedavno pripravil poročilo z naslovom "Ekonomski pregled - Slovenija 2009". Predmet poročila so tudi pokojninska reforma, pokojnine in staranje prebivalstva ter njihov vpliv na gospodarstvo države.

OECD ugotavlja, da je pokojninska reforma iz leta 1999 neučinkovita, saj ni zadostila zahtevi po dolgoročni vzdržnosti. Slovenija bo po mnenju Evropske komisije kmalu druga po izrazitem staranju prebivalstva, zato se bodo skupni stroški na tem področju do leta 2060 zvišali za okoli 13 odstokov BDP-ja.

OECD: Ne čakajte na konec krize
OECD zato med drugim predlaga pripravo strategije predhodnega financiranja stroškov staranja, kar pa ne bo dovolj, zato Slovenija ne bi smela odlagati pokojninske reforme na čas po koncu gospodarske krize. Reforma pokojninskega sistema bi morala biti zlasti usmerjena na zvišanje dejanske upokojitvene starosti in znižanje nadomestitvene stopnje.

Delo dolgo v "zlata leta" življenja
To bi država lahko izvedla tako, da bi se pokojnine namesto s plačami usklajevale s cenami ali pa s podaljšanjem obdobja plačevanja prispevkov za polno pokojnino, predlaga OECD. Druga možnost je uvedba samodejne prilagoditve upokojitvene starosti pričakovani življenjski dobi. OECD Sloveniji tudi očita nizek delež aktivnega prebivalstva med starejšimi, kar naj bi država spodbudila z zvišanjem upokojitvene starosti in odpravo spodbude za zgodnje upokojevanje.

MMC je za komentar zaprosil predsednika ZSSS-ja Dušana Semoliča in stranko upokojencev DeSUS.

"Kdo bo za nedoločen čas zaposlil "starega" delavca?
"Treba je biti realist, ni vse, kar prihaja iz teh institucij, čisto zlato," opozarja Dušan Semolič, ki je spomnil, da smo bili že leta 1996 priča pritisku Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Svetovne banke in OECD-ja. Organizacije so želele, da Slovenija sprejme pokojninsko reformo s popolno privatizacijo sistema in delovno dobo do 65. leta starosti. "Svoje predloge so pospremili z dramatičnimi ocenami, da se bo pokojninski sistem zlomil v roku 10 ali 20 let, če ne bomo sledili njihovim predlogom. K sreči smo se sindikati temu uprli in ohranili pokojninski sistem, ki je ob vseh problemih vendarle stabilen in tudi prevladujoč v evropskih državah," je dejal Semolič.

Prvi sindikalist ZSSS-ja opozarja tudi na dejstvo, da delodajalci nimajo delovnih mest za starejše delavce. "Že zdaj ob prvih reorganizacijah mečejo na cesto prav starejše delavce. Ne poznam primera, da bi zaposlili starejšega delavca nad 50 let za nedoločen čas." Poleg tega pa delodajalci tudi plačujejo bistvo nižje prispevke v pokojninsko blagajno kot delavci, s čimer se Slovenija uvršča v krog redkih držav, ki ohranja tak sistem financiranja pokojninske blagajne. V večini evropskih držav so prispevki delavcev in delodajalcev izenačeni, je še dejal.

Poudaril je tudi premajhno pozornost skrbi za zdravje delavcev v industriji: "Delavka ali delavec, ki začne delati s 15 ali 18 leti, je zgaran in pregori že do 60. leta, kaj šele, da bi od njih zahtevali, da delajo do 65. leta."

DeSUS: ZPIZ-u bi ukrep gotovo koristil
DeSUS, deklarirana stranka upokojencev, meni, da bi šel ukrep podaljšanja delovne dobe na roko predvsem ZPIZ-u. "Delavci bi se pozneje upokojevali in ta čas pridno plačevali prispevke, istočasno pa ne bi obremenjevali pokojninske blagajne," pravijo v stranki.

Mladi delajo v okviru netipičnih delovnih pogodb
OECD ponuja tudi predloge na področju zaposlovanja mlajših starostnih skupin. Te je treba spodbuditi k čim hitrejšemu končanju študija in hitri zaposlitvi. Vendar pa je slovenska realnost po besedah Dušana Semoliča nekoliko bolj zapletena. Semolič se strinja, da je treba "dati delo" mladim, ki jim ob bok postavlja nezaposlene (teh je po zadnjih podatkih že več kot 80.000). Zlasti mladim pa je treba hkrati omogočiti možnost reševanja stanovanjske stiske in s tem ustvarjanja družine. "Poznan je podatek, da jih je 70 odstotkov zaposlenih v netipičnih oblikah, ki so izjemno ranljive in negotove v teh kriznih časih," je opozoril.

DeSUS meni, da bi morala za delovna mesta za mlade izobražence skrbeti država, tudi z ukrepi, ki bi vlagateljem omogočili in olajšali odpiranje novih podjetij. "Na osnovi novih tehnologij, ki jih "stari" delavci sploh ne obvladajo, je nujno treba zaposlovati mlade izobražene ljudi," menijo v DeSUSu. Stranka meni, da bi bilo učinkoviteje zmanjšati javno upravo, saj bi tako imeli dovolj denarja za pokojnine vsaj do leta 2025.

Kam se nam mudi?
Oba sogovornika sta kritična tudi do samega OECD-ja. "Menimo, da Slovenija še ni pripravljena na članstvo v "elitni" druščini tridesetih, zato ni treba riniti v članstvo, še manj pa izpolnjevati vse njihove pogoje, ki se jih (morda) niti sami ne držijo, npr. minimalna plača, upokojevanje pri 65 oz 67 letih ipd.," opozarja DeSUS.

"Gospodje iz mednarodnih organizacij zelo radi dajejo predloge za druge, ne vidijo pa, kaj bi glede na globalno krizo morali spremeniti pri sebi, da bi pravočasno preprečili tako krizo, v kakršni živimo," pa opozarja Dušan Semolič. In še: "Ti gospodje seveda, preden pošiljajo svoje predloge, komunicirajo prej z nekaterimi našimi gospodi v Sloveniji, ki imajo seveda podobne poglede na reševanje nekaterih problemov," je bil oster Semolič.