Povzetek dokumenta "Ekonomski pregled - Slovenija 2009" Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), elitnega kluba 30 držav, v katerega si Slovenija v zadnjih letih prizadeva vstopiti (v čakalnici čakamo s Čilom, Estonijo, Rusijo in Izraelom, v ozadju pa povabilo k pogajanjem čakajo še Brazilija, Kitajska, Indonezija in Južnoafriška republika), navaja, da je država "zmanjšala razvojni zaostanek v primerjavi s povprečjem OECD-ja, merjeno z BDP-jem na prebivalca, in pri tem pa ni ustvarila večjih neravnovesij. To dohitevanje je upočasnila globalna finančna in gospodarska kriza, ki je postavila ekonomsko politiko pred izziv, kako z ustreznimi spodbudami čim prej pomagati finančnemu sektorju in gospodarstvu."

Ukrepi ustrezni, a premalo usmerjeni v rast
Ukrepi, sprejeti v podporo bančnemu sektorju, so ustrezni, čeprav se izboljšave kažejo počasi; znatne fiskalne spodbude v letu 2009 so upravičene, saj jih omogoča zadosten manevrski prostor za diskrecijske ukrepe fiskalne politike. Kljub temu bi Slovenija kot majhno in odprto gospodarstvo morala dati prednost predvsem ukrepom, ki imajo pozitiven vpliv na potencialno rast. Kratkoročne ukrepe za spodbujanje gospodarske aktivnosti je treba umakniti takoj, ko bo prišlo do okrevanja.

Ponovno bi bilo treba razmisliti o časovni razporeditvi načrtovanega dviga plač v javnem sektorju in obnoviti socialni sporazum, ki bi zagotovil, da realna rast plač ne presega rasti produktivnosti dela.

Pokojninska reforma ni uspela
Stroški staranja prebivalstva, s katerimi se bo v prihodnosti soočala Slovenija, so skrb vzbujajoči, saj zadnja pokojninska reforma ni uspela zagotoviti zadostne dolgoročne vzdržnosti. Zato bi bilo treba z novo pokojninsko reformo doseči znižanje nadomestitvene stopnje in zviševanje dejanske upokojitvene starosti ter samodejno prilagajanje upokojitvene starosti pričakovani življenjski dobi. Takoj, ko se bo kriza umirila, bi bilo treba nadaljevati pripravo strategije vnaprejšnjega financiranja stroškov staranja z vzpostavitvijo srednjeročno uravnoteženega proračuna. Generalni sekretar OECD-ja Gurria sicer ob tem dodaja, da se s podobnim stanjem soočajo tudi druge članice organizacije.

Optmizacija upravljanja ter privatizacija
Za okrepitev konkurence mora Urad za varstvo konkurence postati popolnoma samostojna agencija z lastnim proračunom. Prav tako bi bilo treba objaviti seznam podjetij v državni lasti, ki se bodo, potem ko bo gospodarstvo okrevalo, privatizirala. Medtem bi morala vlada najti načine, kako izboljšati upravljanje podjetij v državni lasti, na primer z imenovanjem vodstvenih delavcev le na podlagi strokovnosti, in bolj splošno, z upoštevanjem smernic OECD-ja na tem področju.

Kot je poudaril Gurria, je OECD v svojih napovedih za Slovenijo - letos ji napoveduje šestodstotni padec BDP-ja - "bolj pesimistična" kot Ljubljana, a to "nima opraviti s slovensko ekonomijo kot tako, ampak z močno odvisnostjo od izvoza". Kriza je lahko tudi dobra priložnost za spremembe, je še izpostavil.

Domači ministri: Poročilo je dobrodošlo, ukrepi so v pripravi
Glavni pogajalec za vstop Slovenije v OECD, minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, je pritrdil potrebi po nekaterih strukturnih reformah v Sloveniji, ki jih bo vlada predstavila jeseni. Te pa morajo biti uravnotežene: ob potrebi po učinkovitejšem in prožnejšem gospodarstvu morajo zagotoviti tudi ustrezno socialno varnost, kakovost storitev javnega sektorja ter upoštevanje okolijskih in drugih standardov.

Smernice OECD-ja glede pokojninske reforme so dobrodošle, je dejal minister za delo Ivan Svetlik. Rešitve pokojninske reforme bodo socialnim partnerjem predstavili ob koncu poletja. Spremembe bodo usmerjene v spodbujanje zaposlovanja starejših, dvig spodbud za kasnejše upokojevanje, povečanje zaposlitvenih možnosti za starejše in spodbujanje hitrejšega dokončanja študija.

Slovenija se zaveda, da je treba ob uvajanju protikriznih ukrepov razmišljati o posledicah na dolgi rok in o načinu umika, je dejal finančni minister Franc Križanič in dodal, da sedaj čakajo na učinke sprejetih ukrepov. Pri tem, je dejal, julija pričakujejo prvi dvig kapitala z jamstvom države na medbančnem trgu. Ponovil je napovedi vlade, da bodo, če bo treba, uvedli dodatna jamstva za kreditiranje prebivalstva in za gradnjo stanovanj stanovanjskega sklada.