"Delno vrnitev k vrednotam in manj vidnega pohlepa. V podjetjih je bilo narejene veliko reorganizacije in zvišavanja učinkovitosti na zaposlenega," je za MMC o pozitivnih učinkih krize povedal predsednik uprave KD Investments Zagreb Matej Tomažin. Pomočnik vodje oddelka finančnih analiz pri borzni hiši Medvešek Pušnik Bine Pangršič dodaja: "Ko bo krize konec in se bo prodaja začela zviševati, bodo naša podjetja boljša, učinkovitejša, racionalnejša. Nadzor stroškov in tveganja ne bo le del poslovnega procesa, ampak bo to temelj, na katerem se bo gradil poslovni proces."

V pričakovanju višjih obresti in davkov
Čeprav iz tujine v zadnjem času prihajajo pozitivni signali in so številni prepričani, da je najhuje že za nami, Matej Tomažin meni, da ni tako: "Okrevanje bo dolgotrajno, računi morajo biti še plačani. Na eni strani lahko pričakujemo višje obresti, na drugi višje davke. Hkrati ne bo tako hitre rasti novih zaposlitev. Vse to bo na celoten razpoložljiv obseg denarja, namenjen potrošnji, vplivalo negativno." Silovit delniški vzpon v zadnje pol leta (Wall Streeta je več kot 50 odstotkov nad marčevskim 12-letnim dnom) je torej lahko varljiv. Če se bo izkazalo, da podjetja zaradi previdnih potrošnikov ne morejo povečevati prodaje, bo bikovskega razpoloženja hitro konec. Hkrati gospodarstva ne bodo več prejemala milijardnih državnih spodbud in vprašanje, če se bodo sama lahko postavila na noge.

Kaj bo z Istrabenzom?
Slovensko obdobje po zlomu banke Lehman Brothers je bilo najprej v znamenju strahu, ali bo propadla kakšna domača banka. Ta je bil neopravičen. "Da bi katera od slovenskih bank propadla, je bilo tudi v času, ko je bila kriza na vrhuncu, daleč od realnosti, saj naše nadzorne institucijo dobro vedo, kakšen učinek bi to imelo, zato tega ne bi dopustili," pravi Pangršič, ki pa je bolj negotov pri usodi Istrabenza, ki je med največjimi slovenskimi žrtvami gospodarske krize: "Ob morebitnih novih večjih padcih na delniških trgih bi bil obstoj Istrabenza in drugih družb, pri katerih naložbe na kapitalskih trgih predstavljajo večino bilančne vsote, še bolj ogrožen, kot je trenutno."

Rešitev je mogoča
Kot pojasnjuje Pangršič, vsi holdingi delujejo po tem principu, da največji del aktive bilance stanja predstavljajo naložbe, ki so financirane (manj) z lastniškim kapitalom in (več) z dolgom. Dolgovi pa so navadno zavarovani ravno s temi naložbami: "Dokler je premoženja v naložbah dovolj, zgodba lahko teče, ko kapitalski trgi strmoglavijo, je solventnost holdingov precej hitro postavljena pod vprašanje, kar drastično spremeni sentiment posameznih deležnikov v holdingih (predvsem upnikov), pod vprašaj postavi reprogramiranje dolgov in posledično obstoj takega finančnega holdinga. Zadnje informacije sicer pravijo, da je rešitev Istrabenza mogoča."

Mencinger se ne zgraža nad Bavčarjevim početjem
Svet se je zgražal, ko so si vodilni menedžerji v zavarovalnici AIG, ki bi brez 180 milijard dolarjev vladne pomoči propadla, izplačali 170 milijonov dolarjev nagrad, Slovenija pa ob novici, da bo Marjan Kramar za petletno vodenje Nove ljubljanske banke prejel milijon evrov nagrade. Še večji javni linč sta doživela Igor Bavčar in Boško Šrot, ki sta se zašpekulirala in ogrozila obstoj Istrabenza in Pivovarne Laško. Javnost je začela omalovažujoče govoriti o direktorjih, čeprav je med tisoči podjetij le peščica takšnih, katerih početje lahko označimo za moralno sporno. Ali pa sploh ne: "Ne vidim moralnih razlogov za zgražanje nad početjem Igorja Bavčarja. V večji meri je pač počel tisto, kar je počela velika večina gospodarstvenikov. Če bi vrednost Petrolovih delnic ostala 1.000 evrov, bi še naprej veljal za velikega gospodarstvenika," je za MMC povedal ekonomist Jože Mencinger, ki je imel v mislih Istrabenzove nakupe Petrolovih delnic v času borznih rekordov.

Ljubljanska borza v primežu nizke likvidnosti
Slovenski borzni indeks, ki je lani padel za več kot 65 odstotkov, se zdaj pobira, toda počasneje kot razviti trgi. Zakaj? "Največja težava je majhna likvidnost, s katerim se naš trg spoprijema zadnje leto. Leta 2007 je bilo v povprečju 9 milijonov evrov prometa dnevno, v zadnjih mesecih večinoma le po dober milijon dnevno, pa še od tega večina odpade na Krkine delnice. Največji problem je pomanjkanje kupcev, pomanjkanje interesa za naložbe. Masa delničarjev, ki je bila pomemben igralec v letu 2007, se na trg še ni vrnila. Neto prilivi v vzajemne sklade se niso bistveno povečali, tudi institucionalni vlagatelji, na primer finančni holdingi, se bolj ukvarjajo s svojo pasivo, torej z iskanjem likvidnih sredstev za poplačilo dolgov," pojasnjuje Bine Pangršič.

Šestmesečni euribor pri enem odstotku
Smo se iz krize kaj naučili? "Da. Potrdila se je teza "easy come, easy go*". Sicer pa je kriza razkrila veliko slabosti, ki se je prej skrivala za masko rasti," pravi Matej Tomažin, medtem ko Pangršič odgovarja: "V Sloveniji smo temelje ekonomije in bančništva vzeli kot dane in se nismo spraševali, kaj je prav in kaj ni. Ob krizi je šlo za prevetritev teh temeljev." Končujmo tam, kjer smo začeli. S pozitivnimi učinki krize. Ti so zlasti spodbudni za kupce nepremičnin, ki bodo zdaj lažje izpolnili svoje sanje. Tudi tistim, ki so stanovanja kupovali v času razcveta, recesija pomaga (če seveda niso izgubili službe), saj so obresti zdaj zelo mamljive. Šestmesečni euribor je tik nad enim odstotkom, tako da so se mesečni obroki zelo znižali. A tudi tu je treba spet opozoriti: računi okrevanja morajo biti še plačani in ko bo začela groziti inflacija, bodo šle obresti strmo navzgor.

*Kakor pridobljeno, tako izgubljeno.