Minister za finance Janez Šušteršič je socialnim partnerjem na Ekonomsko-socialnega svetu (ESS) predstavil zadnjo različico predloga Zakona o holdingu, ki vsebuje drugačno ureditev Kada od doslej predstavljene. Po zadnji različicin aj bi Kapitalska družba poslovala kot sklad, z lastnim nadzornim svetom in družbo za upravljanje.

Šušteršič pravi, da spremembe sledijo tistemu, kar je bilo v razpravi izpostavljeno. "Naredili smo vse, da upoštevamo pripombe in da preprečimo, omejimo nekatere strahove. Glede na to, da se je na seji ESS eno uro govorilo o postopku sprejemanja zakona, mislim, da ni več vsebinskih razlogov, da bi zakonu nasprotovali," je zatrdil in izrazil pričakovanje, da bo zakon v DZ-ju tudi sprejet.

Sklad Kapitalska družba
Po zadnji različici zakona bi bila Kapitalska družba (Kad) sklad, ustanovljena skladno z zakonom o skladih, ki bi ga upravljala družba za upravljanje. Ta bi bila v lasti holdinga, imela bi lastni nadzorni svet, ki bi bil sestavljen na enak način, kot je zdaj nadzorni svet Kada. "To pomeni, da je premoženje Kada izločeno, da se ga upravlja posebej in da se ga nadzira tako kot sedaj Kad," je poudaril minister Šušteršič. Modra zavarovalnica bi bila po predlogu odvisna družba holdinga, bila bi samostojna in bi imela takšno strukturo upravljanja, kot jo ima zdaj. Na Modro zavarovalnico bi se prenesel sklad javnih uslužbencev in dokler bi bilo tako, bi moral holding ostati v večinski državni lasti.

Šušteršič je izpostavil nujnost takojšnjega sprejema zakona o državnem holdingu, ker bo sama vzpostavitev holdinga terjala nekaj mesecev časa - realno bi ga lahko po ministrovih besedah dobili do konca leta - in ker bo s tem ustvarjena pravna podlaga za reševanje problema slabih terjatev bank.Vlada bo po Šušteršičevih napovedi čez poletje pripravila podroben načrt reševanja slabih terjatev bank, rešitve pa bo nato treba uskladiti še z Evropsko komisijo. "V zgodnji jeseni, septembra, bi lahko imeli neko celovito sliko, kako se bo to reševalo," ocenjuje finančni minister. Slabe terjatve bank bi bilo na holding najbolje prenesti še letos in Šušteršič upa, da jim bo to v primeru uveljavitve zakona tudi uspelo.

Minister še meni, da odločanje o predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu ni smiselno prestaviti na septembrsko sejo DZ, saj je vlada pripravila sistemsko rešitev, ki vsebuje dobre prakse iz zdajšnje zakonodaje, slabe pa odpravlja. Z dodatnim časom za usklajevanje o zakonskem predlogu po Šušteršičevem prepričanju z vidika vsebine ne bi pridobili ničesar.

Nobenih analiz, nobenih mnenj strokovnjakov
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenje Branimir Štrukelj je v imenu sindikalne strani povedal, da koncept holdinga še vedno zavračajo. "To mešanje slabih terjatev in dobrega premoženja dolgoročno ne more roditi dobrih rezultatov," je poudaril in dodal, da jih skrbi, ker ni analiz in številk. "To je skrajno problematično, neodgovorno do tega zadnjega premoženja." Predlagal je, da se predlog umakne iz procedure DZ, da se vzame čas za dostojen pogovor o tem, kaj in kako ravnati z "našim premoženjem".

Izvršni sekretar za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Ladislav Rožič zato referendumske pobude ni izključil.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole pa je povedal, da delodajalci podpirajo osnovne cilje predloga zakona, to je izboljšanje upravljanja kapitalskih naložb, sanacijo bank in boljši dostop gospodarstva do sredstev. Ob tem je dodal, da imajo tudi na njihovi strani več pomislekov. Skrbi jih hitrost usklajevanja predloga zakona. Želeli bi si več časa in dialoga.

Tudi izvršna direktorica Gospodarske zornice Slovenije (GZS) za politike in zakonodajo Alenka Avberšek je opozorila, da v predlogu zakona o državnem holdingu pogrešajo sistematičen pregled tega, kaj zakon prinaša, kaj se bo zgodilo, če bo zakon sprejet, in kaj, če ne bo. V GZS po njenih besedah pogrešajo mnenje pravne stroke, kritični pa so tudi, ker predlog zakona ni bil medresorsko usklajen. Zanimalo jo je tudi, kako bo na eno in drugo reagirala tuja finančna javnost.

Že pred sejo previdni
"Zakon je namreč šele en teden javno dostopen. Želeli bi si, da bi bil umaknjen iz parlamentarnega postopka oz. da ne bi bil sprejet in bi se potem s strokovnimi argumenti, na podlagi analiz pregledalo, kakšen je najbolj smotrn način upravljanja z državnimi naložbami," je pred sejo dejal generalni sekretar Pergama Jakob Počivavšek.

Prepričan, je, da holding pomeni nevarnost za državno premoženje ter možnost izčrpavanja družb in prelivanja sredstev. Oblika, ki vsebuje slabo banko, pa bo zelo nepregledna, kar se tiče upravljanja slabih terjatev.