Daleč največji razlog za visoko inflacijo so cene energije.

Cene energentov so marca medletno porasle za 44,7 odstotka. Sledile so cene hrane, alkohola in tobačnih izdelkov, ki so se zvišale za pet odstotkov, pri čemer je bila nepredelana hrana dražja za 7,8 odstotka, predelana hrana, alkohol in tobačni izdelki pa za 4,1 odstotka.

Cene neenergetskega industrijskega blaga so se medletno podražile za 3,4 odstotka, storitve pa za 2,7 odstotka.

Letna inflacija brez energentov je bila tako precej nižja. Dosegla je 3,4 odstotka. Če pa iz nje izločimo tako cene energentov kot hrane, alkohola in tobačnih izdelkov, pa se je ustavila pri treh odstotkih.

Najvišjo letno inflacijo sta imeli marca po podatkih, ki upoštevajo harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, Litva in Estonija, kjer so se cene zvišale za 15,6 in 14,8 odstotka. Na Nizozemskem so se cene zvišale za 11,2 odstotka, v Latviji pa za 11,2 odstotka.

V največjem evrskem gospodarstvu, Nemčiji, je bila inflacija 7,6-odstotna, v Španiji 9,8-odstotna, v Italiji sedemodstotna, v Franciji pa ob nekaterih vladnih ukrepih za brzdanje cen energije s 5,1 odstotka precej bolj zmerna.

V Sloveniji je bila, predvsem zaradi vladnega ukrepa za zamrznitev izplačevanja določenih dajatev na elektriko, marca podpovprečna. Dosegla je šest odstotkov in bila glede na februar nižja za eno odstotno točko.

Mesečna stopnja inflacije v območju z evrom je medtem marca dosegla 2,5 odstotka. V Sloveniji so se medtem cene na mesečni ravni celo znižale za 0,4 odstotka. To je edino mesečno znižanje v EU-ju.