Predsednik zveze sindikatov (ZSSS) Dušan Semolič je najprej spomnil, da so finančni ministri EU-ja ta teden opomnili, da rast plač ne sledi obujeni gospodarski rasti. Ker se kapital in država po Semoličevih besedah praviloma dosledno sklicujeta na priporočila EU-ja in se jih držita, upa, da bo tako tudi tokrat. "Kapital je okreval in ni več v krizi, naj okrevajo še delavke in delavci," je pozval in opozoril, da se v Sloveniji že nekaj let povprečna plača vrti okoli 1.500 evrov bruto.

Poudaril je, da so dobički namreč vse večji, po podatkih Ajpesa so slovenska podjetja lani ustvarila 3,2 milijarde evrov dobička, kar je 70 odstotkov več kot v 2015, in tudi poslovanje podjetij je vse boljše. Zato je konkurenčnost, ki se gradi na nizkih plačah, kratkoročna in tak model je preživet, je dejal.

Generalna sekretarka ZSSS-ja Andreja Poje je ob tem opozorila, da se delež plač v BDP-ju že od 1995 zmanjšuje in kljub dobrim gospodarskim rezultatom dve tretjini zaposlenih prejemata nižjo plačo od povprečja in 50 odstotkov jih prejema manj kot 922 evrov neto. Predstavila je tudi nekatere ugotovitve analize organizacije European Trade Union Institute, ki je pokazala, da v srednji in vzhodni Evropi obstaja produktivnostna rezerva, saj v Nemčiji ob 100 evrih stroškov ustvarijo 132 evrov dodane vrednosti, v Sloveniji 147 evrov dodane vrednost in na Madžarskem 212 evrov dodane vrednosti, razlika pa gre na račun nižjih plač.

Tudi Ladislav Rožič, vodja trgovinskega sindikata, meni, da produktivnostne rezerve so, in sicer v visokih dobičkih. "V trgovinski dejavnosti je bilo lani 700 milijonov evrov dobička. Samo v Sloveniji se delavcem prelije nazaj zgolj 20 odstotkov dobička, v drugih državah je ta odstotek višji," je dejal.

Koliko je sploh rezerve?
Na vprašanje MMC-ja, koliko je po njihovem mnenju rezerve za dvigovanje plač, konkretnega odgovora ni bilo, ker je to odvisno od posamezne panoge, ki pa so regulirane tudi s kolektivnimi pogodbami, ki zelo različno urejajo izhodiščne plače, sta pojasnila Pojetova in Rožič. Če pa podjetje zaradi prezadolženosti in slabega poslovanja ni zmožno dostojno plačati delavcev, pa je bolje, da propade, namesto da zaposlene sili v bedo, je prepričan.

Konkretnega odgovora ni bilo tudi na naše vprašanje, kje prihaja do razkoraka med njihovimi podatki o produktivnosti in podatki delodajalcev in urada za makroekonomske analize, ki svari, da Slovenija v produktivnosti še vedno zaostaja za razvitimi državami EU-ja, kar nam dolgoročno koplje globoko jamo. Je pa Pojetova ob tem priznala, da je merjenje produktivnosti večna težava med njimi in delodajalci.

Ob opazki, da bi vsakršno zvišanje plač zelo hitro močno oslabila njihova visoka obdavčitev, so pojasnili, da so se prav danes dobili z delodajalskimi združenji in začeli pogovore o prenovi plačnega sistema ter oblikovali delovne skupine za posamezna področja. A do končnega izida bodo minila leta. Kljub temu pa so v ZSSS-ju jasni - zniževanja davkov ne sme biti, ker bo to šlo zgolj v korist kapitala.

Po oceni Rožiča poleg tega rast plač v Sloveniji zavirata tudi prevladujoči pesimizem med podjetji in strah pred vnovično krizo, delavci pa imajo, tako Rožič, slabega stanja dovolj in napovedal sindikalne pritiske.

GZS: Zahteve sindikatov so škodljive
Za MMC so se na zahteve sindikatov po višjih plačah odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Po njihovih besedah so zahteve po višjih plačah nevarne in škodljive, ker:

• Po produktivnosti zastajamo za državami EU-ja za petino in za državami evroobmočja za 30 odstotkov.
• V zadnjih 10 letih se je produktivnost v Sloveniji okrepila zgolj za pet odstotkov, v državah EU-ja in evroobmočju za osem odstotkov in v višegrajskih državah za petino.
• Stroški dela na delovno uro so že v lanskem letu prehitevali rast produktivnosti.
• Primerjaje gibanje produktivnosti s stroški dela je v zadnjih osmih leta produktivnost porasla za odstotek, stroški dela pa za osem odstotkov.
• Stroški dela predstavljajo 57 odstotkov ustvarjene dodane vrednosti, kar je pet odstotnih točk več kot v EU-ju in 13 odstotnih točk več kot v višegrajskih državah.
• Stopnja revščine je za zaposlene osebe pol nižja kot v Nemčiji.
• V obdobju zadnjih dveh let se produktivnost povečuje predvsem zaradi nižjih cen surovin na mednarodnih trgih, kar je po oceni GZS-ja začasno stanje. Veča se torej razlika med prodajno ceno in vhodnimi stroški, medtem ko do večjih izboljšav v proizvodnem procesu ni prišlo.
• Donos na kapital slovenskih gospodarskih družb je pol nižji kot v EU-ju, za nami se uvrščajo le ciprske in hrvaške družbe