Med razlogi za dvig ocene spet v razred A so v Fitchu navedli spodbudno gibanje v javnih financah, bančnem sektorju in gospodarstvu. V Fitchu so tako v obrazložitvi spomnili na padec javnofinančnega primanjkljaja s 15 odstotkov BDP-ja v 2013 na 2,9 odstotka BDP-ja lani. Letos bo po njihovih napovedih upadel na 2,3 odstotka BDP-ja, do 2018 pa na 1,6 odstotka BDP-ja.

Javni dolg naj bi se medtem po pričakovanjih agencije s 83,2 odstotka BDP-ja ob koncu 2015 letos znižal na 80,5 odstotka BDP-ja. Ob predpostavki nadaljnjih ukrepov za uravnoteženje javnih financ, postopnem dvigu gospodarske rasti na okoli štiri odstotke in nadaljevanju obdobja nizkih donosov na slovenski državni dolg naj bi do leta 2022 nazadoval na 72 odstotkov BDP.

K lajšanju dolžniškega bremena naj bi po napovedih Fitcha pripomogli tudi prihodki od prodaje državnega premoženja ter uporaba velikih denarnih rezerv države. Te trenutno dosegajo kar 16 odstotkov BDP-ja oziroma več kot šest milijard evrov. Bo pa javni dolg še vedno ostal precej nad srednjimi vrednostmi držav z bonitetno oceno v razredu A.

V bonitetni agenciji verjamejo, da bo odlok o javnofinančnem okviru za prihodnja tri leta, ki ga je spomladi potrdil DZ, prispeval k javnofinančni disciplini. A vseeno opozarjajo, da se mora nova ureditev še dokazati v praksi, ovira pri uresničevanju zastavljenih ciljev pa bi lahko bila tudi velika zamuda pri vzpostavljanju fiskalnega sveta.

Občutno izboljšanje razmer v bančnem sistemu
Drugi pomembni razlog za izboljšanje ocene je občutno izboljšanje razmer v bančnem sistemu. Kapitalska ustreznost bank je visoka, viri financiranja precej bolj stabilni kot pred krizo, delež slabih posojil pa se je glede na obdobje pred sanacijo bank ob koncu 2013 več kot prepolovil, čeprav je po mnenju Fitcha še vedno visok.

Gospodarstvo se je sicer razdolžilo, a obseg posojil se medletno še vedno krči. Rast naj bi se obnovila prihodnje leto, napovedujejo v agenciji. K razdolževanju nacionalnega gospodarstva kot celote so prispevali konstantni visoki presežki na tekočem računu plačilne bilance kot posledica moči slovenskega izvoznega sektorja. Neto zunanji dolg naj bi tako s skoraj 50 odstotkov BDP-ja v 2012 do konca 2018 upadel pod 20 odstotkov BDP-ja.

Po krizi Sloveniji kaže dobro
V Fitchu so poudarili, da ima Slovenija kljub kriznim letom višji BDP na prebivalca od srednje vrednosti držav z ocenami v razredu A, prav tako le-to presega po dohodku na prebivalca po merilu kupne moči. Stabilnost in moč Sloveniji po prepričanju agencije daje tudi članstvo v evrskem območju.

BDP naj bi se po njihovih napovedih letos okrepil za 1,9 odstotka, kar je nekoliko slabše od zadnje napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj. V prihodnjih letih naj bi bila nato nekoliko nad dvema odstotkoma.

So pa v Fitchu skeptični, da bo vladajoči koaliciji pred parlamentarnimi volitvami uspelo izpeljati pomembnejše strukturne reforme.

Še tretja večja agencija, ki je oceno zvišala
Fitch je tako kot zadnja od treh glavnih bonitetnih hiš dvignil oceno Slovenije po nizu nižanj v času krize. Prvi je to že januarja lani storil Moody's in jo dvignil z Ba1 na Baa3, nedavno pa je obete spremenil v pozitivne. Junija letos mu je sledil Standard & Poor's, ki je oceno Slovenije navzgor popravil za eno stopnjo z A- na A in ji pripisal stabilne obete.