Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

Kako deluje vzporedna država pri naložbah v zdravstveno infrastrukturo, kjer denarja nikoli ne zmanjka? Več kot 100 milijonov evrov vredna prenova Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki jo je dobil gradbinec GH Holding, po menjavi vlade stoji, v igri je že peti aneks.

Tarča je objavila nekatere cenike s šestkrat dražjimi storitvami za gradbena dela, kot jih ponujajo na trgu. Kakšno vlogo v tej zgodbi igra politika?

Gostje so bili: glavni direktor GH Holdinga Blaž Miklavčič, državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar, odvetnica Odvetniške pisarne Potočnik in Prebil Maja Koršič Potočnik, nekdanji minister za zdravje Janez Poklukar ter onkolog in vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se na prošnjo za nastop v studiu ni odzval, nekdanji vodja urada za investicije na zdravstvenem ministrstvu Aleš Šabeder pa pravi, da se boji maščevanja ljudi, ki so ga odstavili.

Naložbe v zdravstvo in prenova ljubljanskega UKC-ja

Foto: BoBo
Foto: BoBo
Marko Jug. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Marko Jug. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC LJ) je srce slovenskega zdravstva. Glavna stavba je bila odprta leta 1975. Še danes je v UKC-ju marsikaj enako kot takrat, poročata novinarja Tarče Žan Dolajš in Klemen Košak.

Na primer: strojnica dvigal vsebuje 50 let staro strojno opremo, ki še vedno premika dvigala med nadstropji. Kot je pojasnil generalni direktor UKC-ja Marko Jug, za ta dvigala ni več rezervnih delov, je pa to ključni sistem v bolnišnici, saj z njim izvajajo transport bolnikov.

Sorodna novica Bo obnova ljubljanskega UKC-ja motila oskrbo bolnikov? Vodstvo zagotavlja, da ne.

50 let star objekt je treba prenoviti, a prenova še zdaleč ne poteka gladko.

Marca 2022, pod vlado Janeza Janše, je takratni zdravstveni minister Janez Poklukar tik pred sestopom z oblasti v naglici podpisal pogodbo za energetsko sanacijo UKC-ja. Edini ponudnik je bilo gradbeno podjetje GH Holding Blaža Miklavčiča. Vrednost posla: 48 milijonov evrov. Ves denar bi prišel iz nepovratnih evropskih sredstev. Največjo bolnišnico v državi bi torej obnovili brez obremenjevanja proračuna. Skoraj pravljičen scenarij, ki pa se je razmeroma hitro sesul kot hišica iz kart.

Sorodna novica Razpis za energetsko sanacijo UKC-ja Ljubljana bo šel skozi revizijo

Po osnovni pogodbi bi namreč morali energetsko sanacijo končati do decembra letos, kar je bil tudi pogoj za pridobitev evropskih sredstev. Danes lahko gradbene odre vidimo le na zelo majhnem delu stavbe. V mesecu, ko bi moral biti projekt dokončan, se dela še niti niso zares začela. Evropska sredstva so iz projekta umaknjena.

Vmes pa se je zgodila običajna slovenska zgodba velikih državnih investicij. Aneksi, zamude, številni zapleti. Zaradi sporov služijo predvsem odvetniške pisarne.

10. junija lani, ko se je na stolček ministra za zdravje že usedel Danijel Bešič Loredan, se je projekt sanacije prvič ustavil. Vzrok: zaplet s preselitvijo pacientov in izpraznitvijo prostorov za obnovo. Prvotni načrt je namreč zelo velikopotezno predvideval izpraznitev polovice glavne stavbe, kar se je v praksi izkazalo kot nemogoče. Minister za zdravje je ustavil plačila za projekt, vlada pa je evropski denar usmerila drugam.

Sorodna novica Bešič Loredan: Prvič v 50 letih imamo priložnost, da UKC LJ prenovimo za 90 milijonov evrov

"Po mojem osebnem mnenju bi ob takih številkah in ob vseh zamujenih rokih, ki se dogajajo, direktor UKC-ja Ljubljana moral takoj odstopiti," je avgusta lani izjavil takratni minister Bešič Loredan. 18. avgusta lani je odstopil takratni direktor UKC-ja Jože Golobič. Projekt je pod drobnogled vzela Komisija za preprečevanje korupcije, preiskavo so uvedli tudi kriminalisti.

"Se ne čudim, da se je to ustavilo. Ker to je bila nepripravljena investicija, izsiljena zaradi evropskih sredstev oziroma zato, ker je prišel nepovratni denar iz Evrope, ki ga je bilo treba porabiti. To je bil moto celotne zadeve," je komentiral Slavko Marolt, upokojeni vodja tehničnih služb v UKC LJ.

GH Holdingu pa je pod vlado Roberta Goloba uspel še en veliki met. Na eleganten način, brez javnega razpisa, je prišel še do 54 milijonov evrov vrednega posla notranje obnove UKC-ja.

Posel energetske prenove bi morali že na začetku oddati skupaj z notranjo obnovo. A se je po mnenju številnih 100-milijonski posel v času pretekle vlade namerno razbil zaradi manjšega nadzora pri porabi evropskih sredstev.

In medtem ko gradbišče še vedno ni zaživelo, se je poslovil še en zdravstveni minister – Danijel Bešič Loredan. Kmalu zatem je moral oditi tudi njegov tesni sodelavec, Aleš Šabeder, ki je kot vodja urada za investicije na ministrstvu skrbel za stomilijonski projekt. Razlog za njegovo zamenjavo naj bi bil tudi posel z obnovo UKC-ja. Šabedra je zdaj zamenjal Tomaž Pliberšek. Odnosi med ministrstvom kot naročnikom investicije in izvajalcem del GH Holdingom pa so se v zadnjih mesecih še dodatno zaostrili.

Za projekt so že podpisani trije aneksi, z njimi pa so GH-ju priznane tudi milijonske podražitve. Na mizi je že kar nekaj mesecev tudi aneks številka 4, ki je bil parafiran v času Šabedra, a je do danes ostal nepodpisan. S tem aneksom želi GH Holding podaljšati roke za dokončanje nekaterih del, želi pa si zagotoviti tudi dobrih 100 tisoč evrov odškodnine za vsak mesec zastoja v projektu.

Aneksom ni videti konca. Po informacijah Tarče naj bi se napovedoval še peti, ki bi kot dodatno plačana dela opredelil obnovo dela kotlovnice, sanacijo dvigal in povečanje kopalnic v bolniških sobah, kar si želijo v UKC-ju. "Sobe pripravljamo tako, da bomo nekoliko razširili kopalnice. V sobi bosta dva bolnika z lastno kopalnico s prho in straniščem. Zagotovili bomo takšno sobo za dva bolnika. To si ljudje zaslužijo," je pojasnil generalni direktor Jug.

Na ministrstvu oziroma uradu za investicije, ki ga zdaj vodi Pliberšek, pa aneksa za te želje ne želijo podpisati. Z ministrstva prihajajo informacije, da naj bi se zaradi tega nesoglasja na Pliberška izvajali pritiski. "Od Tomaža Pliberška sem bil že pred obiskom UKC-ja seznanjen s pritiski za podpis napotil na gradbišče in sklenitev nekaterih aneksov," je zapisal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar.

Skupaj sta se v naglici načrtovana projekta sanacije UKC-ja od leta 2022 podražila že za skoraj 25 milijonov evrov. Tarča je pridobila informacije, da naj bi GH Holding za nekatera dela, ki jih želi dodatno zaračunati, zahteval tudi precej višje cene od tržnih. Viri so posredovali primerjalno analizo: za rušenje kvadratnega metra sten je GH Holding ponudil ceno 437 evrov, medtem ko je na primerljivem objektu v središču Ljubljane cena za podobno storitev 75 evrov, torej več kot štirikrat manj. Ponujena cena GH Holdinga za rušenje tlaka v delu kopalnice znaša 103 evre za kvadrat, v primerljivem objektu pa ta cena znaša 24 evrov za kvadratni meter.

"Načrtovano, kot vidimo, je bilo slabo. Vzgibi, zakaj je bilo tako načrtovano, so lahko različni. Izvajalec ima najraje projekt, ki je nepopoln, pomanjkljiv, kajti na podlagi tega si potem z aneksi popravlja svojo krvno sliko in dejansko za vsako pomanjkljivost, ki jo odpravi, mastno zasluži," je sporočila nekdanja sodelavka ministrstva za zdravje, ki pozna upravljanje naložb v zdravstvu od blizu in želi ostati anonimna, saj je še vedno zaposlena v javnem sektorju.

Investicijo v obnovo UKC-ja so si od začetka podajali različni uradniki. Golobova vlada pa je sektor investicij prenesla celo pod nov urad, vodja katerega je postal Šabeder. Vzdušje v službah, ki upravljajo milijonske investicije, je očitno napeto. Šabeder je denimo naročil zasebnega detektiva, ki je pregledal, ali so v prostorih urada prisluškovalne naprave.

Andrej Ribič. Foto: BoBo
Andrej Ribič. Foto: BoBo

Dogajale so se tudi druge zanimive stvari. Ministrstvo za zdravje je zaradi projekta obnove UKC-ja obiskal Andrej Ribič, nekdanji direktor Elektra Ljubljana in eden od ustanoviteljev Gibanja Svoboda, ki pa uradnih funkcij, povezanih z zdravstvom, nikoli ni imel. Ribič je dvakrat prišel na sestanek na UKC. Zakaj?

"Potrebovali smo tudi pravno mnenje oziroma gradbeno mnenje in tudi druga mnenja. V sklopu tega, priprave na ta projekt, se je tudi pojavil gospod Ribič, ki pa je sodeloval samo dvakrat. Potem se je izkazalo, da to sodelovanje ne bo potrebno, in potem ni bilo nikoli realizirano," je pojasnil Jug.

Je šlo za neke vrste pro bono angažma? "Šlo je v bistvu za preučevanje, ali bodo potrebne dodatne ... Potem ko se je izkazalo, da te niso potrebne, se je izkazalo tudi, da sodelovanje ni potrebno, in mislim, da tudi ni bilo nikakor realizirano."

Sorodna novica Inšpektorat: Milović svetoval državi, zato ni kršil ureditve zasebnega varovanja

Vplivni ljudje iz Golobovega kroga brez formalnih funkcij in pooblastil delijo nasvete in pomoč. In to celo zastonj. Zgodba, ki smo jo v tej vladi že videli.

Andrej Ribič je za Tarčo po telefonu povedal, da je prihajal v imenu svetovalnega podjetja Proctor, a na koncu svetovalni posel ni bil sklenjen. Z ministrstva pa so sporočili, da so bili Ribičevi obiski zasebne narave.

Sorodna novica Vlada razrešila Aleša Šabedra

V času Šabedra so se odnosi na uradu za investicije v zdravstvu očitno močno zaostrili. V letu dni je iz takšnih ali drugačnih razlogov odšlo enajst zaposlenih. Pri vsaj treh premestitvah se je pojavil sum, da so bili kadri odstranjeni, ker so nasprotovali domnevno koruptivnim praksam. To zdaj preiskuje policija.

"Zadeve so postale netransparentne, projekti so se upočasnili, javna naročila so bila negospodarna, potrjevali so se aneksi, ki niso bili upravičeni. Direktor si je vzel veliko moč. Ni bilo več kot prej, ko smo se večkrat usklajevali, se pogovarjali, bilo je veliko kadrovskih sprememb. Od tega kaosa, neoperativnosti, pa imajo največ koristi izvajalci," je pričala anonimna nekdanja sodelavka ministrstva za zdravje.

Šabeder ni želel pred kamero Televizije Slovenija. V kratkem SMS-sporočilu je zapisal, da se je umaknil daleč stran, saj so v te zgodbe vpeti "prenevarni ljudje".

"Aktualne investicije v UKC LJ niso moja zgodba, ampak zgodba mojih predhodnikov. Pred pol leta so me brutalno odrezali od zdravstva [...] Čeprav se ljudje, ki so me odrezali, ves ta čas močno trudijo vse investicijske težave povezati z menoj. Jaz s tem nimam NIČ. [...] Glede na izkušnje z njimi vem in verjamem, da se še danes na vse pretege trudijo umazati moje ime. Verjamem pa, da so sposobni narediti tudi kaj več," je sporočil Šabeder.

Ko je moral letos poleti urad za investicije Šabeder zapustiti, je na njegovo mesto prišel Tomaž Pliberšek, ki naj ne bi zaupal sodelavcem na uradu. Za projekt prenove UKC-ja najel zunanje odvetnike in svetovalce.

Urad se očitno lomi pod težo stomilijonskih investicij in številnih interesov.

V javnosti pa se pojavile tudi špekulacije, da je Pliberšek povezan z Damirjem Črnčecem, državnim sekretarjem na obrambnem ministrstvu, ki mu številni pripisujejo velik vpliv v aktualni vladi, in ugibanja o tem, da želi aktualna politika vsaj del posla, ki ga je GH Holding dobil v času Janševe vlade, zdaj prepeljati v naročje gradbinca, bolj naklonjenega strukturam Golobove vlade.

"Z Damirjem Črnčecem sem se pogovarjal, ampak nikoli ne na temo investicij. Damir Črnčec nikoli ni vplival na moje odločitve. Sem organ v sestavi in sem oseba z integriteto," je povedal Pliberšek.

Ali usodo ene najpomembnejših investicij v zdravstvu spet kroji preplet interesnih ozadij in politike? "To vam naj odgovori politika. Sam upam, da se tako ne igramo. Upam, da se po teh posnetkih [stare strojnice za dvigala], ki jih zdaj vidi celoten slovenski narod, zavedamo, da moramo za to bolnišnico stopiti skupaj in jo rešiti, ker sicer se ljudje ne bodo imeli kje zdraviti," je sklenil generalni direktor UKC-ja Marko Jug.


Je način delovanja vse od časov SCT-ja enak?

Ivan Zidar, nekdanji prvi mož SCT-ja. Foto: BoBo
Ivan Zidar, nekdanji prvi mož SCT-ja. Foto: BoBo

Katera so štiri glavna podjetja, ki trenutno obvladujejo največje gradbene posle v zdravstvu? Kolektor Koling – gradbeno podjetje iz idrijske skupine Kolektor Stojana Petriča. Medicoengineering – eden največjih dobaviteljev v zdravstvu v lasti Igorja Zabreta in Tanje Frantar Zabret, sicer nekdanje žene lobista Boža Dimnika. Podjetje CGP v lasti zakoncev Južna, ki ju najdemo med deseterico najbogatejših Slovencev. GH Holding Blaža Miklavčiča. Trenutno naj bi bili na začetku obdobja največjih investicij, do leta 2031 je načrtovanih za dve milijardi vlaganj v zdravstvu, je poročala novinarka tarče Anja Šter.

Sorodna novica Remškar o preiskavi na Onkološkem inštitutu: Odgovornost nosi ministrstvo

Zakaj se pri investicijah v zdravstvu pojavljajo ena in ista podjetja? "To je dokaj normalen pojav. Slovenija je dvomilijonska država. Investicije v zdravstvo so specifične, za to morajo podjetja imeti reference in pri tem ne vidim ničesar spornega," je dejal Pliberšek.

Ali urad, ki je odgovoren za investicije, gradbenim podjetjem pomaga do pridobitve poslov in aneksov? S kar nekaj domnevno korupcijskimi zgodbami na tem uradu se je oziroma se še vedno ukvarjata policija in tožilstvo.

Sorodna novica Zavrgli ovadbo zoper Štularja v zadevi obnova vodovoda na OI

Pri obnovi vodovoda na Onkološkem inštitutu pred desetimi leti – posel je dobil Medicoengineering – je bil zaradi suma zlorabe uradnega položaja kazensko ovaden vodja sektorja za investicije na zdravstvenem ministrstvu Tadej Štular, ker naj bi priredil razpis. Tožilstvo je pred štirimi leti ovadbo zavrglo. Zdaj Štular na uradu za investicije znova odloča v projektu sanacije Onkološkega inštituta, posel pa je spet dobil Medicoengineering. Štular je tudi v komisiji, ki znova odloča o nakupu 16 naprav za magnetno resonanco, investiciji, vredni 38 milijonov evrov.

Sorodna novica Ministrstvo objavilo nov razpis za magnetnoresonančne naprave, Mekicar prejel izredno odpoved

Prvi razpis je konec marca Šabeder ustavil in odpustil vodjo projekta Smiljana Mekicarja. Podjetje Blaža Miklavčiča, ki zastopa ameriškega proizvajalca diagnostičnih naprav General Electric, se je pritožilo. Razpis – ki sicer sploh še ni bil objavljen – naj bi bil prirejen zgolj za enega ponudnika, podjetje Siemens Healthcare. V okviru novega razpisa so do zdaj podpisali le okvirne sporazume s primernimi dobavitelji naprav.

"Žalostno je to, da smo izgubili skoraj eno leto, javnega naročila še ni, ta dvostopenjski postopek se je izkazal kot nepotreben, ne prinaša ničesar. Mi vemo, kdo so dobavitelji naprav. Tega, kar dejansko potrebujemo, to pomeni postopek, kjer bi se javno naročilo izvedlo oziroma izbralo dobavitelja, še ni in ga verjetno letos ne bo. To je izguba za bolnike in bolnišnice," je komentiral Mekicar, nekdanji zaposleni na uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.

Na uradu so zoper Mekicarja podali kazensko ovadbo, s specializiranega tožilstva pa so sporočili, da je zadeva v fazi predkazenskega postopka. "Jaz sem po drugi strani podal prijavo na policijo z dokazili o njegovem nevestnem ravnanju in verjamem, da bodo to ustrezno raziskali in tudi dokazali, ker moje prepričanje je, da se je tukaj zgodila gospodarska škoda, da so bila javna sredstva oškodovana," se je na to odzval Mekicar.

Sorodna novica KPK zaradi suma kaznivega dejanja javno naročilo UKC-ja Ljubljana predal policiji

Pred kratkim so na razpisu za tri CT-naprave za več bolnišnic izbrali prav Siemens Healthcare. Ponudba GH Holdinga je bila izločena kot neustrezna.

Še en uradnik, ki je bil deležen očitkov o korupciji, za katere je tožilstvo ugotovilo, da so bili neutemeljeni, je Zoran Poglajen. Lani naj bi bil premeščen, ker naj bi nasprotoval domnevno koruptivnim praksam.

"V tem mojem obdobju – zdaj sem na uradu pet mesecev – tega nisem zaznal. Če bi pa zaznal, bi zagotovo takoj posredoval in zadevo prijavil pristojnim organom," je izjavil Pliberšek.

Tarča je poklicala podjetja, ki dobivajo ključne investicije v zdravstvu. Dari Južna poslov ni želel komentirati. Zakonca Zabret prav tako nista želela pred kamero, sta pa po telefonu povedala, da njuno podjetje Medicoengineering dobiva manjše posle, in ne več desetmilijonskih kot drugi gradbinci.

Medicoengineering je samo letos z uradom za investicije sklenil šest večjih poslov v javnih bolnišnicah, skupno vrednih 29 milijonov evrov. Projekta prenove porodnišnice Postojna in izvedbo gradbenih del z opremo za urgentni blok UKC-ja Ljubljana je dobil skupaj s Kolektorjem Kolingom, še enim podjetjem, ki v zadnjem času niza posle v zdravstvu drugega za drugim.

Konzorcij obeh podjetij s Pomgradom je gradil tudi novo stavbo s heliportom v bolnišnici Celje. Podpisnik je bil leta 2019 takratni zdravstveni minister Aleš Šabeder. Vrednost projekta je na koncu narasla na 30 milijonov evrov.

Sorodna novica Tarča: Nov primer domnevnega urejanja posla z Darsom za 5-odstotno provizijo

Kolektor Koling bo skupaj s CGP-jem za 95,5 milijona evrov dogradil kliniko za infekcijske bolezni v UKC-ju Ljubljana. Gradbenika skupaj preurejata tudi Bolnišnico Novo mesto. Šabeder je le pet mesecev po podpisu pogodbe – dan pred razrešitvijo – podpisal aneks, ki je posel z 10,3 milijona evrov podražil za dober milijon evrov. Zdaj je na mizi še en aneks.

Podjetje GIC Gradnje Ivana Cajzka iz Rogaške Slatine se je s partnerji prijavilo tudi na nedavna razpisa za gradbena dela na ljubljanski urgenci in infekcijski kliniki v Ljubljani. Na obeh je bilo neuspešno. Prav GIC Gradnje naj bi – tako pravijo nekateri viri – ob morebitni prekinitvi pogodbe z GH Holdingom in ponovnem razpisu pripeljali za novega izvajalca prenove UKC-ja Ljubljana. Cajzek je po telefonu vse zanikal, češ da gre za popolnoma neresnične in izmišljene navedbe.

Nekateri s podjetjem povezujejo tudi znanega lobista v poslih z gradbinci, razvpitega Gašperja Bedenčiča. Njegove povezave je Tarča pred kratkim razkrila v povezavi z lobiranjem za posle na Darsu, zaradi katerih je z mesta predsednika uprave odstopil Valentin Hajdinjak. Cajzek Bedenčiča pozna, a ostro zanika, da bi z njim poslovno sodelovali.

Tarča: Milijoni in pritiski