Rafael Nadal v družbi dobrega prijatelja Pauja Gasola in ene največjih športnih zvezd Usaina Bolta. Foto: EPA
Rafael Nadal v družbi dobrega prijatelja Pauja Gasola in ene največjih športnih zvezd Usaina Bolta. Foto: EPA
Robin Söderling
31. 5. 2009 - dan, ko je Rafael Nadal doživel edini poraz na Roland Garrosu. Robina Söderlinga zaradi težav z zdravjem že skoraj dve leti ni v teniški karavani. Medtem so nekatere stavnice po 8. Nadalovi zmagi dale ponudbo, da Španec nikoli več ne bo izgubil na Roland Garrosu. Kvota je 9. Foto: EPA

Nadal je v nedeljo osvojil 57. turnir na seriji ATP, že 42. na peščeni podlagi. Le en igralec v zgodovini ima več osvojenih turnirjev na najpočasnejši podlagi, Guillermo Vilas ima namreč v svoji zbirki še tri več.

A če pogledamo druge kazalnike, je jasno, da med njima ne more biti prave primerjave. Argentinec ima resda največ zmag na tej podlagi, toda v svoji zbirki ima le en Roland Garros in dva Monte Carla. Njegovo razmerje zmag in porazov je skoraj 80-odstotno (641-162), osvojil pa je 22 odstotkov vseh peščenih turnirjev, na katerih je igral.

Pa Nadal? Njegovo razmerje zmag in porazov je 292-21, z drugimi besedami, dobil je 93 odstotkov vseh obračunov in kar 67 odstotkov vseh peščenih turnirjev, na katerih je nastopil. Človek z drugega planeta!

A Nadal je le človek, ki mora plačevati relativno visoko ceno svoje agresivne igre. Zaradi kolen je moral večkrat izpustiti turnirje, po lanskem Wimbledonu ga je tako čakala kar sedemmesečna rehabilitacija. Roland Garros je bil vrhunec sezone, na tej poti je za spremembo od prejšnjih let izpustil nekaj turnirjev, da je vsaj približno pazil na svoja kolena. Tipična poteza v njegovi karieri - en korak nazaj, da je lahko storil spet dva naprej. Mimogrede, v njegovi karieri se mi zdi najbolj pretkana poteza trenerja Tonija Nadala, ki je na začetku sodelovanja nečaku predlagal, da naj raje igra z levo roko, čeprav je rojen desničar.

Zdaj je na dobri poti, da ob koncu leta spet postane številka ena svetovnega tenisa. Nadal na lestvici ATP za Novakom Đokovićem sicer zaostaja za 4.945 točk, a Španec do konca sezone brani le še 45 točk iz lanskega Wimbledona, Srb pa kar 6.800.

Njun obračun v polfinalu Pariza je bil najboljši dvoboj tega leta. Poln preobratov in vrhunskih potez. Tehtnica se je nagibala zdaj na eno, zdaj na drugo stran, v ključnih trenutkih pa je Nadal nizal neverjetno močne forhende, ob katerih je Đoković le nejeverno zmajeval z glavo. Imel pa je tudi kanček prepotrebne sreče, znano je, da na pesku najbolje igra ob toplem, sončnem vremenu, takrat se žogica namreč odbije najvišje, takrat do izraza pridejo udarci, ki ustvarijo neverjetno število vrtljajev žogice in nasprotnika potisnejo daleč od osnovne črte. V dveh tednih je bilo v Parizu precej hladno, najtopleje pa je bilo ravno v polfinalu, ko je Nadal to tudi najbolj potreboval.

Nekako v senci osme Nadalove zmage je ostalo dejstvo, da je Španec postal tretji najuspešnejši igralec na grand slamih, kjer ima zdaj tako kot Roy Emerson po ducat naslovov. Več jih imata le Roger Federer (17) in Pete Sampras (14). Federer je imel ob 12. naslovu 26 let in 32 dni, Nadal pa 27 let in 6 dni. Lahko Nadal ujame Federerja? Težko, le redno zmagovanje na pariškem pesku bo za to gotovo premalo. Vsekakor pa je Nadal že pustil neizbrisen pečat v teniški zgodovini. Pečat, ki bi lahko v slovarju za besedo pesek priporočil sinonim nadal.