Če pustim ob strani nove (nedvomno pomembne) korake, ki evropsko povezavo, morda bolje rečeno, evrsko območje, peljejo k bančni uniji, potem je bilo tokratno zasedanje neka čudna mešanica tem, pri kateri ni bilo treba sprejeti nobene resne odločitve. Bila je razprava in voditelji so razpravljali, bi se lahko glasilo sporočilo za javnost, spodaj pa bi med alinejami izbrali tisto temo, ki vam najbolj ustreza. Saj, če sem iskren, to tako ali tako počno vsi. Britanski premier David Cameron je, denimo, govoril o tem, da utegne z vetom preprečiti nadaljnje širitve EU-ja, če ne bo ustreznih ukrepov za zajezitev priseljevanja. Kot poudarja, se boji navala socialnih turistov z Vzhoda, kakršen naj bi sledil odprtju trga delovne sile tudi za romunske in bolgarske iskalce boljšega življenja z začetkom prihodnjega leta. Dokaz več, da se na Otoku pripravljajo tudi na evropske volitve, kjer glede na javnomnenjske raziskave zelo dobro kaže UKIP-u razvpitega evropskega poslanca Nigela Faragea.

Francoski predsednik Francois Hollande je najbolj poudarjal krepitev sodelovanja na vojaškem področju, predvsem glede operacije v Srednjeafriški republiki, ki bi ji rad dodal besedo evropska. Podobno kot v primeru operacije v Maliju v začetku tega leta bodo zdaj uslužbenci evropske zunanje ministrice Lady Ashton iskali možne poti za evropsko sodelovanje. Hollande se v težkih gospodarskih razmerah in ob izrazito nizki priljubljenosti očitno opira predvsem na relativno agresivno zunanjo in vojaško politiko, ki pa ima močno podporo tako v politiki kot v javnosti.

Nemška kanclerka Angela Merkel je domači javnosti sporočala, da Unija potrebuje reformirane države, kar bi dosegla s pogodbenimi odnosi in sladkorčki v obliki finančnih injekcij za lažje premike na področjih, kjer politika omahuje med učinki reform za gospodarstvo in posledicami za politično prihodnost. Hollande je Merklovi dan pred zasedanjem v Bruslju v Parizu dal vedeti, da je Evropska unija naredila vse tiste varčevalne in nadzorne ukrepe, ki so si jih v Berlinu zamislili, in da je zdaj čas za krepitev rasti in zaposlovanja. Sodeč po izkupičku zasedanja …, smo tam, kjer smo bili. Varčevanje je še vedno najbolj vroča beseda, voditelji le iščejo način, da bi namesto kaznovanja tistih, ki tega ne počno, nagrajevali tiste, ki to počno.

Grčija. Zanimivo bo predsedovanje EU-ju, ki čaka Atene v prihodnjem letu. Zategnjeno z zategnjenim pasom. Verjetno grška vlada tega predsedovanja doma ne bo obešala na prevelik zvon. Ali pač?

Ukrajina. Zamolklo priznanje poraza Moskvi, a s sporočilom, da bo volja ljudstva na daljši rok prevladala.

Tudi nižanje bonitetne ocene, ki jo je Evropski uniji privoščila ameriška agencija Standard&Poor's, prešernega, optimističnega vzdušja ni uničilo. "Vseeno nam je." Kar je za politiko, ki jo delno diktirajo finančni trgi s svojimi zahtevami, špekulacijami in vratolomnimi operacijami, kar velik korak. Da ne bo pomote, stabilen bančni in finančni sistem je dobra stvar. A da bo vsem bolje, bo morala biti Unija ob koncu leta zadovoljna z več kot z ugotovitvijo, da je brezposelnost nehala naraščati, a da še naprej ostaja nesprejemljivo visoka. Menda bo kmalu bolje. Leto se je tako na bruseljskem birokratskem parketu končalo izrazito mirno. Volitve so maja.