Danes prehojeno ameriško pot živijo Kitajci. Kamor koli na svetu gredo, jih tam že čakajo njihovi izdelki. Utegne se pokazati, da to ne bo prednost ne za njih ne za kogar koli drugega. Vsaj okoljsko gledano se to že kaže. Mimogrede, kitajska beseda za krizo je sestavljena iz dveh znakov, prvi pomeni nevarnost, drugi pa priložnost. V tem pogledu smo mi od Kitajske oddaljeni še veliko dlje kot zgolj po kilometrih, medtem ko so jim Američani precej blizu.

Povezava med začetki kontracepcije in prometnimi nesrečami pa se pokaže v udobju današnjega življenja, ki spodbuja odmiranje logike in zdrave kmečke pameti, to so ljudje v naših krajih včasih še znali uporabljati. Skupaj z amerikanščino smo namreč uvozili tudi veliko prav takega udobja.

Tako kot vse zemljane z dostopom do spleta sta v cunamiju dnevnih novic pretekli teden tudi mene dosegli dve ameriški, ki sta odločneje zarezali v moj čas, logiko in kmečko pamet. Ena pravi, da so raziskovalci ugotovili, da obstaja veliko večja verjetnost, da bodo slabše izobraženi in ekonomsko slabše situirani Američani doživeli prometno nesrečo kot pa bolje izobraženi in bolje finančno stoječi, druga pa, da so pari za preprečevanje zanositve leta 1850 pred našim štetjem uporabljali krokodilje blato. Kitajci najbrž še tega ne. Teža obeh informaciji nikakor ni enaka.

Prvo je jasno vsem, drugo pa je, vsaj zame, novost. Ampak bolj bistveno je, da prva ugotovitev revnim v Ameriki ne bo prinesla nobene spremembe, nam pa jo morda lahko, druga pa verjetno ne bo koristila ne njim ne nam. Med vsemi internacionalnimi razlogi, ki revne po vsem svetu združujejo tudi v tem žalostnem dejstvu, da so pogosteje kot drugi družbeni sloji deležni prometne nesreče, je mogoče namreč najti pomembno razliko med revnimi ameriškimi prebivalci in revnimi v drugih bogatih državah, na primer v Sloveniji. Revni v ZDA praviloma živijo v velikih (v našem svetu za več občin velikih) getoiziranih delih velemest, kjer ni na kupu le veliko starih avtomobilov, ki jih pogosteje kot na drugih cestah vozijo vinjeni ali kako drugače omamljeni vozniki, ampak je veliko slabša tudi cestna infrastruktura, manj je semaforjev, prometnih znakov itd.

Pri nas je na tem področju še kar nekaj enakosti, saj se eni in drugi premikamo po istih luknjastih cestah. Seveda je velika razlika v tem, kako udobno se kdo pelje čeznje, a vendar, razlika med nami in Američani je v tem pogledu precejšnja, saj lahko zaradi tega dejstva prometne težave pri nas za to hitreje doletijo tudi bolje izobražene in finančno dobro stoječe uporabnike cest. Mogoče to ni najboljši primer enakopravnosti, je pa žal eden redkih, tako da bi veljalo na njem graditi.