Pa ne govorim le o velikem številu zadetkov. Povprečno število golov znaša kar 2,94, meja treh zadetkov je bila na svetovnih prvenstvih presežena daljnega leta 1958.

A navdušuje še marsikaj. Denimo doživeto prepevanje himn, pri katerih prednjačijo Južnoameričani. Glasno petje nogometašev, ki imajo svoj glasen zbor v podobi tisočih navijačev na tribunah, me ne pušča ravnodušnega.

Navdušuje tudi visok nivo igre in številni preobrati. Seveda se sem pa tja pripeti tekma, ki bi jo bilo najbolje v istem hipu izbrisati iz spomina (Belgija - Rusija), a ob pričakovanih odličnih tekmah smo dobili veliko nepričakovanih poslastic (Alžirija - Južna Koreja), celo remi brez zadetkov je bil atraktiven (Brazilija - Mehika), da ne izgubljam besed o Kostariki, ki je na kolena spravila tako Urugvaj kot Italijo.

Prvenstvo se je sicer začelo glasno, a zaradi napačnega poudarka - napake japonskega sodnika Juičija Nišimure, ki je Braziliji v dvoboju s Hrvaško neupravičeno dosodil enajstmetrovko. Tudi nadaljevanje turnirja je prineslo nekaj napak, a teh v dobro nogometa ni bilo veliko. Kar pa ne pomeni, da kakšna reprezentanca ni utrpela nepopravljive škode. Vprašajte le navijače Bosne in Hercegovine. To so (predvsem evropski strokovnjaki) šteli v nabor tistih reprezentanc, ki bodo na turnirju opozorile nase. Po dveh tekmah pa je že jasno, da se ji na krstnem turnirju ne bo uspelo prebiti v osmino finala.

Dejavnik človeške napake tako še vedno ostaja, z izjemo tehnologije na golovi črti, ki se uspešno prijema. Do zdaj so sodniki tako potrdili dva zadetka, ki sta bila na prvi pogled vprašljiva. Uvedba pregleda je preprečila tudi številne proteste ekipe, ki bi se v starih časih - pred tehnologijo - čutila oškodovano. V tem pogledu je korist brez dvoma dvojna.

Vsaka reprezentanca je odigrala po dve tekmi, niti ena pa ni navdušila na obeh tekmah. Najboljše reprezentance bodo v mesecu dni odigrale kar sedem tekem. Nemogoče je pričakovati, da bo svetovni prvak briljiral prav na vseh tekmah. Dolga klubska sezona je zahtevala davek pri vsaj dveh evropskih velikanih, a Španija in Anglija imata gotovo še kakšno dodatno težavo.

Vedno znova me preseneti dejstvo, kako velik vpliv na razplet svetovnega prvenstva ima celina, ki gosti prvenstvo. Evropa je brez dvoma vodilna nogometna celina, a evropske reprezentance so v Braziliji od 16 tekem proti predstavnikom drugih konfederacij slavile vsega pet zmag! Južnoameriške reprezentance so v tej domeni dominante: 12 tekem, 9 zmag, remi in vsega dva poraza.

V oči bode tudi statistika enajstmetrovk. Sodniki so dosodili osem kazenskih udarcev, nogometaši so jih v zadetek pretvorili kar sedem. Vse bližje so boji na izpadanje, kjer bodo v primeru neodločenih izidov sledile enajstmetrovke. Odstotek uspešnosti je v teh primerih le 70.

Za konec še živalska misel. Priznam, novice o hobotnici, ki je pred štirimi leti navduševala s pravilnimi napovedmi tekem, so bile zanimive in osvežilne. A poplava živalskih napovedi na letošnjem turnirju so pretirane. Iz živalskih vrtov z vsega sveta prihajajo nostradamusi v podobi pand, slonov, želv, koal, levov ... Upam, da bo zdaj postalo kristalno jasno, da panda, ki živi na Kitajskem, nima nobenega vpliva na razplet nogometne tekme v Južni Ameriki. Žival izbere neko hrano, ker je pač lačna, in ne zato, ker bi analizirala prednosti in slabosti obeh reprezentanc. Nogometaši so nam v dobrem tednu ponudili veliko sladic, verjamem, da bo tako vse do konca svetovnega prvenstva.