Reprezentanca Evrope je (zgolj na videz zlahka) s 15:9 premagala preostali svet. Gledalci v dvorani in pred televizijskimi zasloni so uživali, nič drugače pa ni bilo z igralci in selektorjema, ki so sestavljali ta zgodovinski dogodek. Seveda se je moralo iziti kar nekaj potrebnih dejavnikov.

Najbolj pomemben je bil brez dvoma motiv igralcev, ki so dvoboje vzeli zares in igrali tako zavzeto, kot da bi se borili za svoje točke in položaj na lestvici ATP. Ekshibicije so sicer same po sebi lahko zabavne in namenjene temu, da športni junaki z mojstrskimi potezami navdušijo gledalce ali pa jih z duhovitimi izjavami spravijo v smeh. Seveda za ceno precej več napak. Morda je to v enem dvoboju ali večeru še sprejemljivo, v tridnevnem dogodku pa gotovo ne. Boj za vsako žogo prinese težko opisljivo zavzetost in pristnost. In to je Laverjev pokal imel.

Za tako reprezentativni ekipi - ki nosita ime Evropa in Svet - se spodobi, da ju zastopajo največji mojstri te igre. Navkljub plejadi poškodb med najboljšimi igralci, ki so od konca poletja kar v vrsti napovedali konec sezone, sta se izoblikovali zelo močni ekipi, kar sploh velja za Evropo. Enostavno v tem športu ni večjega magneta od Rogerja Federerja in Rafaela Nadala. Večna tekmeca, zmagovalca 35 grand slamov sta bila tokrat na isti strani. V soboto sta sploh prvič v karieri igrala skupaj v dvojicah, kar je bil neverjetni privilegij za vse teniške spremljevalce. Nekatere njune interakcije (oba sta skočila na smeš, Nadalovi nasveti Federerju) so potrjevale tezo, kako zares sta vzela ta dogodek.

Zadnji kamenček v mozaik je prinesel način točkovanja - zmage uvodni dan so bile vredne eno točko, drugi dan dve, zadnji dan pa tri točke. Ker so bili vsak dan predvideni štirje obračuni, je bilo za zmago treba nabrati 13 točk, ki jih ni mogoče osvojiti v prvih dveh dneh. Tak sistem je samodejno zagotavljal, da bo Laverjev pokal potekal vse tri dni, s tem pa je bil zagotovljen spektakel za gledalce. Postavljanje uteži je sicer izničilo demokratični element vrednosti zmag, a so prinesle triler. Evropa je tako pred zadnjim obračunom v zmagah vodila s 7:4, v točkah pa je bilo 12:9. Če bi Nick Kyrgios ugnal Federerja, bi bil izid celo izenačen (12:12) in bi terjal zlate dvojice. Avstralec je celo imel točko za zmago ...

Nihče seveda ne more vedeti, kako uspešen bo nov projekt. A nastavek je odličen in priča o tem, da so primerjave z Ryderjevim pokalom v golfu popolnoma na mestu. Federer pri 36 letih seveda ne bo mogel več dolgo vihteti loparja, a če bo ostal zraven kot soorganizator (v okviru podjetja TEAM 8), bo to najbrž blagodejno vplivalo na razvoj tega tekmovanja. In ne pozabimo na vse igralce, ki so manjkali zaradi poškodb (Novak Đoković, Andy Murray, Stan Wawrinka, Juan Martin del Potro ...).

Ljubitelji tenisa si boljšega začetka "nečesa novega" ne bi mogli želeti.