Ob koncu leta na teh straneh tradicionalno prinašam pregled 100 športnih dogodkov leta. V spodnjem okvirčku so povezave do vseh dozdajšnjih izborov. Gre za popolnoma subjektiven izbor, ki pa vendarle skuša slediti objektivni vrednosti. Stoterica dogodkov ni lestvica, ampak seznam.
Vabljeni k pregledu preteklih izborov
Pa vi? Kateri letošnji dogodek se vam je najbolj zasidral v spomin? Kateri je za vas najpomembnejši? Kateri vas je najbolj navdušil? Najbolj razburil? Katerega bi sami dodali? Vabljeni h komentiranju pod kolumno.
Slovenski športni dogodki leta
1. Tadej Pogačar kolesar leta
"Zakaj? Saj ni dobil Toura," me je malo presenečeno vprašal prijatelj, ko sem mu odgovoril, koga nameravam postaviti na sam vrh 14. izdaje tega izbora. V letu, ko je slovenski šport dobil kar precej svetovnih prvakov, je ta odločitev morda malce nenavadna, a hkrati priča, kako izjemen in zunajserijski kolesar je Tadej Pogačar, ki je še tretje zaporedno leto končal na vrhu Lestvice UCI, pri čemer je serijsko popravljal lastni rekord po absolutnih točkah. Na cesti je nanizal nekaj nepozabnih zmag, iz prve polovice sezone gre najprej izpostaviti Flandrijo, ki je brez dvoma njegova največja enodnevna zmaga, v magični pomladi je dodal še Amstel Gold Race in Valonsko puščico, popolnoma ob koncu pa si je v zakletem Liegeu zlomil zapestje. Dobil je boj z uro, s čimer je ujel nastop na Dirki po Franciji, kjer je končal na drugem mestu (kar je njegova najslabša uvrstitev na dirki vseh dirk!). Jonas Vingegaard se je izkazal za pretrd oreh in izziv za prihodnost. Bližnja prihodnost bo res noro zanimiva, saj bo Pogi prvič nastopil na Giru, z rdečo pa ima obkroženo tudi svetovno prvenstvo. Brez dvoma gre za najbolj vznemirljivega in vsestranskega cestnega kolesarja na svetu.
2. Primož Roglič dobil Dirko po Italiji (in novo prihodnost)
Kaj pa je potem Primož Roglič? Očitno je treba pogledati v slovar pod geslo "vztrajanje". Ali pa "upanje". Ali pa "nepričakovana drama". Vsi smo se naposlušali zgodb o Primoževih padcih in kako se potem vrne še boljši. A vendarle se vedno najde način oziroma variacija zgodbe, ki vse to že preseže in jo zabeli v mitske razsežnosti. Kako si potem razložiti njegovo zmago na Dirki po Italiji? Ko je sredi dirke spet padel, mu odrgnina ni pobrala le nekaj mesa, ampak tudi moč in prinesla bolečine. Vse je stavil na Svete Višarje, kjer bi moral nadomestiti nemalo časa, nato pa se mu je sredi vzpona snela veriga. In kar naenkrat se je tam pojavil njegov nekdanji sotekmovalec Mitja Mežnar. Nerealno. Izmišljen scenarij. Tak filmski, ki preprosto ne more biti resničen. A se je izpolnil. Saj vsi vemo, kaj se mora na koncu zgoditi, da bo ta pravljica dobila zlato (beri: rumeno) piko na i. Ves čas se zdi, da mora premagati nove in nove ovire, kar je nazadnje občutil na Dirki po Španiji, kjer zaradi ukazov iz boksov ni mogel dirkati na zmago in mu je to dokončno odprlo izhodna vrata. Sanje bo zdaj lovil v Bori, kar bomo v novi sezoni spremljali prav nestrpno.
3. Bron odbojkarjev na evropskem prvenstvu
Osamosvojitev Slovenije je pokazala, kako težko so se slovenske reprezentance sprva sploh uvrščale na velika tekmovanja, kaj šele osvajale medalje. V dobrih 30 letih smo bili tako priča "zgolj" dvema medaljama rokometašev in eni košarkarjev (da ne bo pomote, vsako odličje na največjem odru je praznik in zunajserijski dogodek). Potem pa pridejo odbojkarji in v razmiku komaj osmih let na evropskih prvenstvih osvojijo štiri medalje. To je res kontinuiteta, ki ji ne najdemo para v slovenskih reprezentancah. Tokratna medalja je nekaj posebnega, po žlahtnosti je morda res najmanj vredna, a po zgodbi je v resnici korak naprej. Odbojkarji so medaljo namreč prvič osvojili/potrdili z zadnjo zmago (prej so vselej izgubili na zadnji tekmi), svojevrstno dramo pa sta prinesli tudi polfinalna poškodba podajalca Gregorja Ropreta in nato skoraj filmska menjava Dejana Vinčića. A tudi v tej zgodbi se zdi, da zadnja poteza še ni bila potegnjena, odbojkarji imajo pred seboj še marsikateri izziv in neizpolnjeno željo – od zlate medalje do olimpijskega nastopa.
4. Luka Dončić še četrtič v najboljši peterki leta
Ob razglasitvi športnikov leta nemalokrat slišim kritiko "Ja, kaj pa je on osvojil?". To običajno leti na ase, kot sta v zadnjih letih Anže Kopitar in Luka Dončić. Prav zato mi izbori športnikov leta niso ravno najbližje niti najbolj smiselni, ker nehote primerjajo neprimerljivo. Na eni strani imamo morda svetovne prvake (v športih, v katerih se resno ukvarja le nekaj držav na svetu), na drugi strani pa športe z neprimerno večjo konkurenco. In da niti ne dodam še dodatne distinkcije med ekipnimi in posameznimi športi. Seveda je noro biti svetovni prvak, to so dosežki, ki si zaslužijo spoštovanje. To pa si nedvomno zasluži tudi Luka Dončić, ki v letu, ki se ravno končuje, ni osvojil nobene lovorike (če ne štejemo nagrad za igralca tedna in meseca). A še četrtič zapored je bil v enem najbolj spremljanih športov izbran v najboljšo peterko sezone, kar tako rekoč pove vse. Izjemno! Ker je ves čas na tako nori ravni, se zdi nekaj najbolj samoumevnega, a ni. Seveda pa je v isti sapi treba dodati pričakovanje glede narejenega ekipnega koraka naprej (na kar pa sam vedno nima največjega vpliva).
5. Uvrstitev nogometašev na Euro 2024
Slovenski nogomet se ne more ponašati ravno z najboljšim obdobjem. Klubska scena res ni najboljša, število gledalcev ne najvišje, evropske avanture so običajno kratke, reprezentanca pa je bila dolga leta brez preboja na veliko tekmovanje. Vseeno pa se mi je ves čas zdelo, da ji manjka le en klik do uspeha. Zaključek lanske Lige narodov je nakazoval, da boljši dnevi morda le niso tako oddaljeni, svoje sta dodala precej ugoden žreb kvalifikacij za evropsko prvenstvo in seveda selektor Matjaž Kek, ki je vztrajal v svoji vse bolj uigrani postavi. Ta ima sploh na obeh skrajnih delih igrišča dva zelo uveljavljena igralca, od rutiniranega vratarja Jana Oblaka do mladega in zelo nadarjenega napadalca Benjamina Šeška. In vendar se vrti! Sloveniji se je po 14 letih vendarle uspelo prebiti na veliko tekmovanje, kar je svojevrstna nagrada za vse nogometne delavce, ki so verjeli, da je Slovenija vendarle lahko vsaj malo (bolj) konkurenčna v najbolj priljubljeni igri na svetu. A ne gre se slepiti, Sloveniji se je med 53 reprezentancami prebila med 24 najboljših. Kar bolj kot ne kaže, v kako nezavidljivem položaju se je znašla. In da je znala izkoristiti svojo priložnost in začela novo zgodbo. Naj bo uspešna in traja čim dlje.
Junaki leta
6. Novak Đoković
Izjemni srbski teniški igralec je dobil kar tri turnirje za grad slam (skupni seštevek je povišal na rekordnih 24), skupno število tednov vladanja na lestvici ATP pa je povišal na več kot 400.
7. Max Verstappen
Nizozemec je tretjič zapored postal svetovni prvak v formuli ena, na 22 dirkah je zmagal kar 19-krat, s čimer je svoj letni rekord zmag popravil kar za štiri.
8. Kelvin Kiptum
Kenijski atlet je v Chicagu na šele svojem tretjem maratonu postavil svetovni rekord in se magični meji dveh ur približal na vsega 35 sekund.
9. Mikaela Shiffrin
Navdušenci alpskega smučanja so dolgo čakali na dan, ko bo nekdo popravil rekord Ingemarja Stenmarka po številu zmag v svetovnem pokalu (86). To je uspelo Američanki, ki je dobila peti veliki kristalni globus.
10. Johannes Thingnes Bø
Norveški biatlonec je na svetovnem prvenstvu osvojil medalje v vseh sedmih disciplinah (v Oberhofu je bil petkrat zlat, osvojil je še srebro in bron), v nepozabni sezoni svetovnega pokala pa je zbral kar 19 zmag.
Slovenski nogomet
11. Albert Riera in dvojna krona Olimpije
Nogometaši Olimpije so pod vodstvom Alberta Riere osvojili obe domači lovoriki. Za precej vznemirjenja je nato poskrbel španski trener, ki se je preselil v Celje, kjer je začel preporod, dokler se ni preselil v Francijo.
12. Aleksander Čeferin ostaja predsednik Uefe
Nov mandat je dobil aprila v Lizboni.
13. Luka Elsner z Le Havrom v prvo francosko ligo
Le Havre je poleti dobil drugo najmočnejše tekmovanje v Franciji, dobro pa mu kaže tudi v eltini konkurenci, saj je na sredini lestvice.
14. Menjava ženskega selektorja
Po uporu slovenskih nogometašic je sledila menjava na mestu selektorja: Boruta Jarca je zamenjal Saša Kolman.
15. Razvoj Benjamina Šeška
Mladi slovenski reprezentant ob prestopu v Leipzig za nemški klub še ne igra veliko, svoje minute pa dobro izkorišča.
Mednarodni nogomet
16. Trojček Manchester Cityja
Pep Guardiola je premožni klub končno pripeljal do zmage v Ligi prvakov. Za zvrhano mere dobre volje so meščani osvojili še angleški naslov in FA-pokal.
17. Napoli italijanski prvak
Modri so po 33 letih končno osvojili tretji naslov v Serie A. Pri tem so bili res prepričljivi, saj so prvega tekmeca prehiteli za kar 16 točk.
18. Malo več znanega o naslednjih mundialih
Na naslednjem svetovnem prvenstvu bodo odigrane kar 104 tekme (vendarle bomo videli štiričlanske skupine), prvenstvo leta 2030 pa bodo gostili Maroko, Portugalska in Španija.
19. Selitve v Savdsko Arabijo
Vse več nogometašev je sprejelo mamljive ponudbe in se odločilo, da kariero nadaljujejo v Savdski Arabiji.
20. Španke svetovne prvakinje
Žensko svetovno prvenstvo se je končalo z zmago Španije, po aferi poljub pa še z odstopom predsednika španske nogometne zveze.
Košarka
21. Nemci svetovni prvaki v košarki
Za marsikoga bi bil še pred nekaj leti končni vrstni red na svetovnem prvenstvu v košarki 1. Nemčija, 2. Srbija, 3. Kanada čtivo iz žanra ZF, a se je zgodilo. Slovenija je bila s četrtfinalom po eni strani blizu, glede na razplet četrtfinala pa daleč.
22. Denver prvič prvak Lige NBA
Z njim pa tudi dvakratni prejemnik nagrade MVP Nikola Jokić in slovenski reprezentant Vlatko Čančar.
23. LeBron James najboljši strelec
Sloviti Američan si lasti številne rekorde, po novem pa je postal tudi najboljši strelec v zgodovini Lige NBA.
24. Domači EuroBasket ni uspel
Potem ko so košarkarji leta 2013 gostili EuroBasket, je ta čast desetletje pozneje dočakala tudi košarkarice, ki pa so se poslovile od turnirja brez ene same zmage, vse pa se je začelo že z odmevnim sporom selektor – Nika Barić.
25. Košarkarice evropske prvakinje do 18 let
Zato pa je svetlejša prihodnost, vsaj sodeč po ženski reprezentanci do 18 let, ki je osvojila naslov evropskih prvakinj.
Rokomet/Odbojka
26. Danci tretjič zapored svetovni prvaki
Tokrat so v finalu premagali Francijo s 34:29.
27. Magdeburg (in Bezjak) prvak Evrope
Nemci so bili v finalu boljši od Kielc (30:29). Poljaki so še drugič zapored izgubili finale.
28. Vid Kavtičnik v Hiši slavnih
Prvi Slovenec s tovrstno častjo.
29. ACH še 13. dobil Mevzo
Ljubljančani ostajajo nesporni gospodarji Srednjeevropske lige.
30. Saga Nika Mujanovića
Se je vendarle končala s prestopom v Monzo.
Hokej na ledu
31. Anže Kopitar vse večja legenda LA-ja
Najboljši slovenski hokejist je postal rekorder po številu odigranih tekem za Los Angeles, postal je tudi najboljši podajalec tega kluba, s katerim je podaljšal sodelovanje do leta 2026.
32. Izpad risov v nižji razred
Slovenski hokejski reprezentanci se spet ni uspelo obdržati v elitni diviziji. Dozdajšnjega selektorja Matjaža Kopitarja je zamenjal Edo Terglav.
33. Olimpiji 18. naslov
Nič novega na slovenski sceni, Ljubljančani ostajajo najboljši klub.
34. Jesenice dobile Alpsko ligo
Železarjem je po nekaj sezonah vendarle uspelo dobiti to tekmovanje.
35. Zgodba Aleša Kranjca
Javnost je podrobneje spoznala zgodbo nekdanjega izvrstnega hokejista. Za njegovo zdravljenje je bilo izpeljanih več dobrodelnih akcij.
Tenis
36. Slovenke v polfinalu pokala BJK
Tenisačicam je uspel največji dosežek v reprezentančnih akcijah, saj so se prek Romunije in Kitajske uvrstile na zaključni turnir pokala Billie Jean King in se prebile vse do polfinala.
37. Alcaraz dobil Wimbledon
Đoković je igral v finalih vseh štirih turnirjev za grand slam, poražen je bil le na sveti travi, kjer je slavil Carlos Alcaraz.
38. Dolgotrajna poškodba Nadala
Zato pa je bil vrhunski tenis skoraj vse leto brez drugega Španca Rafaela Nadala, ki je moral tako po 19 letih izpustiti njemu ljub Pariz.
39. Prvi grand slam Coco Gauff
Američanka je v New Yorku premagala Arino Sabalenko.
40. Dosmrtna prepoved za Nastjo Kolar
Slovenska teniška igralka je bila kaznovana zaradi kršitev protikorupcijskih smernic.
Atletika
41. Kristjan Čeh svetovni podprvak
Odlični atlet nadaljuje zbiranje medalj, srebro je tokrat osvojil v Budimpešti.
42. Srebrni Carigrad
Tina Šutej (palica) in Anita Horvat (800 metrov) sta na dvoranskem evropskem prvenstvu osvojili srebrno medaljo.
43. Trije svetovni rekordi Faith Kipyegon
Kenijka je junija in julija postavila kar tri svetovne rekorde: na 1500 m, miljo in 5000 m.
44. Femke Bol postavila rekord na 400 metrov
Jarmila Kratochvilova je imela več kot 40 let veljaven svetovni rekord na 400 metrov v dvorani, mejnik je februarja podrla Nizozemka Femke Bol.
45. Armand Duplantis dvakrat popravil mejnik
Švedski skakalec ob palici je še dvakrat popravil osebni (in seveda svetovni) rekord za en centimeter, aktualni mejnik je zdaj 623 cm.
Zimski športi
46. Prvi poleti za ženske
Skakalke so končno dobile zeleno luč, da so lahko nastopile v Vikersundu (tekma letos še ni štela za svetovni pokal). Dva rekorda je postavila Ema Klinec, rekord zdaj znaša 226 metrov.
47. Ilka Štuhec zmagala po štirih letih
Dvakratna svetovna prvakinja se je v Cortini po več kot štirih letih znova zavihtela na najvišjo stopničko. Ob koncu sezone je slavila še v Soldeuu.
48. Granerud zlati orel
Anže Lanišek je večino najpomembnejših seštevkov v lanski sezoni končal na 3. mestu.
49. Prva zmaga Nike Prevc
Najmlajša članica dinastije Prevc je v Engelbergu prvič dobila tekmo za svetovni pokal.
50. Dva mejnika Klaeba
Eden najboljših smučarskih tekačev je letos števec zmag obrnil najprej na 60, potem pa še na 70.
Kolesarstvo
51. Vingegaard drugič zapored dobil Dirko po Franciji
Jonas "Na koncu se bodo razlike štele v minutah" Vingegaard je na veličasten način ubranil zmago na francoskem krogu.
52. Matej Mohorič svetovni prvak na makadamu
Odlično sezono je imel tudi Matej Mohorič, ki je dobil šest dirk, na koncu sezone pa je postal še svetovni prvak na makadamu.
53. GC Kuss
Bo? Ne bo? Sepp Kuss je dobil Dirko po Španiji, s čimer je postal eden najbolj nepričakovanih zmagovalcev tritedenskih dirk v zadnjem obdobju. Vuelta je bila nenavadna tudi zaradi dogajanja v taboru Jumba Visme, kjer se je trojica "borila" za zmago, na koncu pa sta Vingegaard in Roglič pazila Kussov hrbet.
54. Odlična sezona van der Poela
Veliki Nizozemec je dobil spomenika Milano–Sanremo in Pariz–Roubaix, za piko na i pa je v Glasgowu na veličasten način postal še svetovni prvak.
55. Umrl Gino Mäder
Ena najbolj tragičnih športnih novic leta.
Motošporti
56. Motokros: Prado prvič prvak
Jorge Prado je v elitnem razredu MXGP prvič postal svetovni prvak. Sezona Tima Gajserja se je končala, še preden se je začela, saj si je pred začetkom sezone poškodoval nogo.
57. Motociklizem: Bagnaia ubranil naslov
Francesco Bagnaia je tako kot lani dobil sedem dirk v razredu MotoGP in ubranil naslov prvaka.
58. Reli: Kalle Rovanperä spet prvak
Na 13 dirkah se je zmage veselilo pet dirkačev, Kalle Rovanperä je ob enem odstopu vedno končal na prvih štirih mestih in ubranil naslov prvaka.
59. Konec šestletnega niza Turka
Marko Grossi je prekinil šestletni niz Roka Turka, ki je letos sicer veliko zmagoval, a nabral preveč odstopov.
60. Spidvej: Bartosz Zmarzlik četrtič prvak
Poljak je dobil polovico od desetih dirk za svetovno prvenstvo, s čimer je osvojil četrti naslov svetovnega prvaka.
Preostali slovenski uspehi
61. Timi Zajc dvakrat svetovni prvak doma
Redko v smučarskih skokih lahko rečemo, da je nekdo izkoristil prednost domačega terena, to gotovo lahko rečemo za slovenske skakalce, ki so izkoristili poznavanje Bloudkove skakalnice. Svojevrstni junak je bil Timi Zajc, ki je bil zlat tudi na posamični tekmi.
62. Janja Garnbret dvakrat svetovna prvakinja
Zlata olimpijka nadaljuje zbiranje medalj, v Bernu je bila na svetovnem prvenstvu dvakrat zlata in enkrat srebrna.
63. Ema Kozin svetovna prvakinja
Princeska je v Manchestru po sodniški odločitvi premagala Škotinjo Hannah Rankin in postala svetovna prvakinja po verzijah WBO in WBC.
64. Benjamin Savšek svetovni prvak
Ljubljančan je v Londonu še drugič postal svetovni prvak v kanuju. Na treh največjih tekmovanjih ima zdaj skupaj že 11 zlatih medalj.
65. Vedenejeva dvakrat bronasta
Katarina Vedenejeva je na evropskem in svetovnem prvenstvu osvojila bronasto medaljo v ritmični gimnastiki.
Slovenske upokojitve
66. Samir Handanović
Veliki kapetan nogometne reprezentance.
67. Jan Polanc
Zlati kolesarski pomočnik in nosilec rožnate majice.
68. Bor Pavlovčič
Trikrat je stal na zmagovalnem odru tekem za svetovni pokal.
69. Tina Robnik
Slovo specialistke za veleslalom.
70. Kristijan Koren
Lanski državni prvak v cestni dirki kolesarjev.
Mednarodne upokojitve
71. Nogometaši
Zlatan Ibrahimović, Gareth Bale, Gianluigi Buffon, Cesc Fabregas in Megan Repinoe
72. Košarkarji
Carmelo Anthony, Andre Igoudala in Udonis Haslem
73. Kolesarji
Peter Sagan, Rohan Dennis, Nathan van Hoydonck in Thibaut Pinot
74. Najuspešnejši podajalec v Ligi NFL
Tom Brady
75. Štirikratni olimpijski prvak
Mo Farah
Zapustili so nas
76. Smučarski skoki
Janez Gorišek in Tom Lajevec
77. Kolesarstvo
Franc Hvasti, Miha Halzer in Federico Bahamontes
78. Nogomet
Bobby Charlton, Terry Venables, Gianluca Vialli, Just Fontaine, Miroslav Blažević in Jedinko Perica
79. Atletika
Dick Fosbury, Tori Bowie in Jim Hines
80. Alpsko smučanje
Rosi Mittermaier in Elena Fanchini
Videoposnetki
81. Odprtje Planice: Oj, Triglav, moj dom
82. Vratolomen padec Zane na Dirki po Sloveniji
83. Jakob Kopitar je ob očetovem rekordu prebral postavo Kraljev
84. Femke Bol na SP-ju v obeh štafetah: od padca do norega sprinta
85. Nov rekord: Simon Billy drvel 255,5 km/h
Citati
86. Jan Tratnik po zmagi Primoža Rogliča
"Če povem povsem po resnici, sem najprej odšteval sekunde pri vožnji Thomasa, potem sem bil zelo vesel za Primoža in ekipo. Ko pa sem videl njihovo veselje v cilju, sem se malo zlomil. Na plano so prišla čustva, ki jih nisem pričakoval. Vse je prišlo za mano, vsi dogodki, vse priprave, odrekanja, od doma sem bil odsoten štiri mesece, malo me je udarilo, zakaj se mi je zgodila nesreča. Preprosto sem ugasnil televizijo in tega nisem več mogel gledati. Tudi zadnje etape nisem gledal, ne, ker ne bi privoščil uspeha, a vse je prišlo za menoj, tega res nisem pričakoval. Res mi je žal, da nisem del tega. Bil sem v najboljši formi, vse sem naredil 100-odstotno, potem pa so prišle vse misli za mano. Nesreča se je zgodila zadnji dan, dva kilometra pred koncem treninga. Preprosto sem se zlomil in tega nisem več mogel gledati. Šel sem na teraso, odprl pivo in nazdravil Primoževi zmagi."
87. Matej Mohorič (tisti intervju)
"Vrgel sem kolo in ostalo predal v božje roke. Počutim se, kot da bi kar malce izdal oba tekmeca, ker sta bila močnejša od mene, toda očitno je Gino iz nebes želel, da danes zmagam jaz."
88. Primož Čerin (ni navdušen nad tisto ekipo)
"Če hočeš uničiti samega sebe, moraš poklicati Jumbo Vismo, da ti povedo, kakšna je prava taktika za to."
89. Milan Eržen (pa nad slovensko stroko)
"Bodimo iskreni. Slovenija je izkoristila deset odstotkov potenciala teh kolesarjev. Samo deset. Nič več. Primož Roglič, Tadej Pogačar in Matej Mohorič so se zgodili. Niso bili vodeni, nihče jih ni naredil. Oni imajo vrhunski potencial, ki so ga razvili v drugih ekipah. Bodimo iskreni. Takšna so dejstva. Kdor koli trdi drugače, laže in se moti. Želi samo pristaviti svoj piskrček v to zgodbo. Slovenski trenerji nimajo nobene zveze s tem, kar se je zgodilo. Ljudje bodo mogoče jezni name, ampak enkrat je pa dovolj in je prav, da se to pove. Naj nehajo hoditi po televizijah razlagat, kaj so naredili. Ničesar niso naredili."
90. Emma Raducanu (o duševnem zdravju)
"Po zmagi sem imela veliko težav. Sem žilava, moja meja tolerance je zelo visoka, ampak res ni bilo lahko. Včasih sem si mislila, da bi bilo bolje, da sploh ne bi osvojila New Yorka."
Šport v medijih
91. Podkast leta: Žoga je okrogla
Fantje postajajo vse bolj spontani (ob koncu je vedno zabaven kviz).
92. Knjiga leta: Mojih 33 odprav
Zadnje delo Vikija Grošlja.
93. Film leta: Stoletje smučanja
Dokumentarec o ... smučanju.
94. Tviteraš leta: Iztok Franko
Sem brez besed. Vse povedo njegove številke.
95. Trenutek leta: Sneta veriga
Vem, na to temo smo že vse povedali, ampak vseeno: Primož Roglič in čudež na Svetih Višarjah.
Zanimivo na MMC-ju
96. Korenine Seppa Kussa (Toni Gruden)
97. Pogovor z Dušanom Hauptmanon (Tilen Jamnik)
98. Šestkrat MMC podrobno: Od LeBrona Jamesa do Ljubljanskega maratona
99. Pogačar postavil vprašanje za 1000. članek na Športnem SOS-u
100. V 100. podkastu SOS-odmev je gostoval Primož Roglič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje