Britanec je prejšnji konec tedna pričakovano potrdil primat najboljšega voznika v tej sezoni, na večni lestvici svetovnih prvakov zaostaja le še za Michaelom Schumacherjem. Oba sta imela tudi nekaj sreče, da sta bila v pravem trenutku na pravem mestu, saj sta v svojem zlatem obdobju osvojila pet naslovov – Schumacher v Ferrariju, Hamilton v Mercedesu. V spodnji tabeli primerjam njuno najboljše obdobje sedmih let v isti ekipi.

Razlike med njima so majhne, Hamilton ima manjšo prednost pri stopničkah in najboljših štartnih položajih. To je deloma mogoče pojasniti z vse stabilnejšim materialom (delež okvar vozil je vse manjši), deloma pa z razliko v značaju.

Britanec je precej mirnejši, morda bi lahko celo uporabil izraz premišljen. Oba si seveda želita zmagovati, a Hamilton je bolj pripravljen požreti kakšno drugo mesto več za ceno višjega cilja, ko na koncu sezone prav vsaka točka šteje in lahko odloča.

To nas privede do največje razlike med obema, kariera Lewisa Hamiltona je tako rekoč brez madeža. Če odmislimo dogodke v njegovi prvi sezoni leta 2007, ko je v kvalifikacijah VN-ja Madžarske blokiral moštvenega 'kolego' Fernanda Alonso (ta pa mu je potezo z obrestmi vrnil v odločilnem krogu), je njegova kariera čista.

Schumacherjeva kariera je polna črnih pik. Ko mu je šlo, je z nasmehom zmagoval z rekordnimi razlikami in točkami, ko je šlo na nož, mu je volan hitro zdrsel in pri tem še koga spravil z asfalta (vprašajte le Damona Hilla ali Jacquesa Villeneuva).

Sorodna novica Hamilton edini, ki je prav v vsaki sezoni formule 1 dobil vsaj eno dirko

Oba imata še kakšno enako lastnost (sovoznika sta ju že spustila pred seboj in jima podarila zmago), ima pa Schumi eno tekmovalno prednost ‒ naslova ni nikoli izgubil proti sovozniku.

Hamilton ima pred seboj še nekaj let vijuganja in precej dobre možnosti, da še z nekaterih vrhov večnih lestvic izrine Schumacherja. Če je morda iz zgornjih vrstic deloval opis Hamiltona kot dobrega in altruističnega moža, ne gre dvomiti, da eden njegovih glavnih motivov ostaja rušitev rekordov in pisanje lastne zgodovine. Brez želje biti najboljši se sicer sploh ne bi znašel v tem izrazito sebičnem športu.