Kako pa se počutimo, ko naše telo nima dovolj energije?

Predstavljajte si, da imamo v telesu, v vsaki njegovi celici elektrarno, ki pretvarja energijo v obliko, ki jo lahko celica potem uporabi za svojo obnovo in delovanje. Kaj se zgodi, če te elektrarne zaradi okvar delujejo le s svojo polovično močjo? Nič dobrega. Lahko bi rekli, da je takrat naše telo v energetski krizi. Takrat nam dobesedno primanjkuje življenjske energije.

Razvoj te krize je povezan tudi s procesi staranja. Šibenje delovanja mitohondrijev, teh celičnih elektrarn, je povezan ravno z leti, ki so že za nami. V raziskavah so ugotovili, da je slabše delovanje mitohondrijev povezano tudi z zmanjšanjem odzivnosti na hormon inzulin, z razvojem sladkorne bolezni tipa 2 in debelostjo. Medtem ko se sladkorna bolezen tipa dva toliko pogosteje izrazi šele po 65. letu starosti, pa so prvi znaki okrnjenega delovanja mitohondrijev zaznani že pri rosnih dvajsetih letih. Ja, pri na videz popolnoma zdravih mladih ljudeh, mitohondriji v njihovih mišicah glukoze ne prevzemajo tako dobro, kot bi pričakovali.

Zdaj pa pomislimo, kaj je skupna lastnost teh mladih in vitkih ljudi v najboljših letih, pri katerih se že kažejo zametki sladkorne bolezni tipa 2 in razvoja poznejše debelosti? Odgovor je: pomanjkanje rednega intenzivnega gibanja. Če so namreč začeli redno vaditi, je pomanjkljivo prevzemanje sladkorja v mitohondrije kmalu izginilo.

Srečo imamo, da lahko na tako preprost način, kot je preprosto gibanje, in brez zdravil svoje celične elektrarne zelo dobro obnovimo. Z gibanjem spremenimo celo izražanje genov. Visoko intenzivna aerobna vadba pa tudi vadba moči in njuna kombinacija v celicah povzročita, da se sprošča kar 55 različnih genov, ki z roko v roki delujejo spodbudno za rast novih žil in obnovo starih. Žile in vse do najmanjših kapilar med drugim – podobno kot plinovod – poskrbijo, da koristne snovi pridejo do vseh celic našega telesa. Izboljša se odzivnost na inzulin, več sladkorja uspejo prevzemati tudi neposredno mišične celice in s tem se naše uravnavanje sladkorja v krvi bistveno izboljša. Z vsem tem in še čim pa premoremo dobesedno več vitalnosti in smo med drugim tudi lažje vitkejši.

Ampak ali vadba tako zdravilno učinkuje le na mlajše ljudi? Ameriške raziskovalce je zanimalo ravno to, ali se lahko z vadbo izboljša delovanje mitohondrijev tudi pri starejših? Zato so v raziskavo vključili mlade, ki so imeli povprečno 24 let, in starejše, stare okoli 70 let. Naključno so jih uvrstili v tri različne vadbene skupine, ki so potem 12 tednov izvajale visoko intenzivno intervalno aerobno vadbo ali krepilno vadbo ali kombinacijo obeh. Glede na izhodiščno stanje so tako mladi kot starejši, ki so izvajali visoko intenzivno aerobno vadbo, najbolj povečali največje mitohondrijsko dihanje. Torej so njihove celične elektrarne zaradi vadbe povečali svojo učinkovitost, in to za zavidljivih 49 % pri mladih in za kar 69 % pri starejših

Visoko intenzivna vzdržljivostna vadba je ene vrste prebujevalec naše življenjske energije. Izkoristimo jo. Stopimo po stopnicah v tretje do peto nadstropje, in to nekajkrat ponovimo, ali odločno zakorakajmo v klanec ali pa stecimo. Pri vsem tem z veseljem globoko dihajmo. Vadbo pa vedno prilagodimo trenutnim zmožnostim in se veselimo tega, da se z redno vadbo lahko pomembno izboljšujemo, in to četudi spadamo med starejše občane.