Urban Praprotnik za MMC pripravlja kolumne o rekreaciji, teku, zdravi prehrani ... Foto: Urban Praprotnik
Urban Praprotnik za MMC pripravlja kolumne o rekreaciji, teku, zdravi prehrani ... Foto: Urban Praprotnik

Ko uspešne podjetnike, umetnike, izjemne strokovnjake na svojih področjih, vprašajo, kaj je ključno za njihov uspeh, ti radi poudarijo, da so sledili svojim strastem. To se dobro sliši, a težava je v tem, da prepoznati, kaj je tisto, kar nas močno in trajno žene, ni tako lahko. Če svojo strast prepoznamo, kako jo prevesti v poklic? Dodatna ovira je še to, da med tem odločanjem nismo stari niti 20 let.

Jaz sem na primer takrat omahoval med študijem fizioterapije, psihologije in socialnega dela. Ker se nisem mogel odločiti, sem v časovni stiski izbral šport. Ne nazadnje sem bil takrat atlet, tri leta starejši brat pa je tudi že študiral na Fakulteti za šport. Ne morem ravno reči, da sem sledil strastem. V bistvu sem izbral tisto, v čemer sem se počutil najbolj domače.

Že med študijem sem začel delati v atletskem društvu, kjer sem najprej vodil skupinice najmlajših, starih od 7 do 10 let. To je igriva, lepa, sproščena in precej netekmovalna atletika. Potem sem se zaposlil kot trener, in ti otroci so postajali mladostniki, nekateri med njimi tudi vedno bolj tekmovalno uspešni. Osvajali so državne naslove, premikali državne rekorde in nastopali na večjih mednarodnih tekmovanjih. A bolj kot sem bil vpet v to tekmovalnost, bolj sem čutil, da to nisem jaz. Globoko v moji naravi me namreč tekmovalnost kar malo straši, odbija.

Na srečo sem postopoma začel prepoznavati rekreativni tek in tudi svoje možnosti delovanja v njem. Napisal sem priročnik za rekreativne tekače in začel voditi rekreativne treninge in tekaške delavnice. Z Jasmino, takrat najboljšo prijateljico in zdaj tudi ženo in mamo štirih otrok, sva začela organizirati tekaške dneve Lahkih nog radovedni naokrog, kjer smo združili tek z odkrivanjem mnogih skritih kotičkov Slovenije. Pridružilo se nama je vedno več ljudi, ki cenijo to, kar ceniva midva: sproščeno radovednost, hvaležnost in v dobro usmerjeno miselno naravnanost. Z velikim veseljem in notranjo pomirjenostjo lahko rečem, ja, dobro sem izbral poklic, ki mi omogoča, da lahko živim pristno – v skladu s samim seboj.

Kako torej izbrati pravi poklic? Da bomo pri tem kar se da uspešni, poskusimo prepoznati svojo edinstveno poklicanost, tako da se trudimo najprej čim bolje spoznati samega sebe in tudi svet, v katerem živimo. Takrat bomo toliko lažje našli svoje pravo mesto. Srečno!

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.