Ljudje delujemo na osnovi prepričanja, da je nekaj smiselno početi, pa čeprav je za to potreben naš trud. S promocijo zdravega življenjskega sloga, ko ljudi opozarjamo na pomen zdravega prehranjevanja, rednega gibanja, spalne higiene in dobrih odnosov, ki jih gojimo do sebe, med seboj in do okolja, ta koristna prepričanja ustvarjamo in jih utrjujemo.

Pa vendar pogosto nemočni opazujemo, da to preprosto ni dovolj. Večina nas ima precej jasno izoblikovano sliko, kaj je zdravo in koristno in kaj ni, pa vendar za svoj trud pogosto ne najdemo dovolj želje, da bi stvar resnično vpletli v naš vsakdan. Kaj pa, če želja ni dovolj?

Varčevalni program naše mentalne in gibalne energije v ozadju naše zavesti neprestano deluje. Ko imamo priložnost, da se nam ne ljubi, se nam po pravilu preprosto ne ljubi, četudi vemo, da bi bilo to za nas dolgoročno koristno. Tako si lahko tudi razložimo, kako to, da lažje najdemo čas na primer za kavč pred zaslonom in obenem pravimo, da nimamo časa, da se obdarimo s tako dobrodejnim gibanjem v naravi. Četudi se vsi lahko strinjamo, da bi nam to drugo bolj koristilo, vemo, da to pogosto ni dovolj, da bi res šli ven in se zadihali v klanec.

Ali obstaja nekaj, kar lahko poveča naše izpolnjevanje dobrih namenov? Prav to je zanimalo znanstvenike iz Velike Britanije. V raziskavo so vključili skoraj 250 študentov, starih od 18 do 34 let in jim razdelili vprašalnike o njihovem gibanju. Pri tem so ugotovili, da jih je pred eksperimentom vsaj enkrat na teden vadila le manjšina. Potem so jih razdelili v tri enakovredne skupine. Prva skupina testirancev je bila kontrolna in ni bila deležna nobenih dodatnih prijemov, ki bi vplivali na večjo zavzetost za vadbo. Druga skupina je prebrala motivacijsko brošuro o težavah s srcem, ki smo jim izpostavljeni in zaščitnih zdravilnih učinkih gibanja na srce. Tretja skupina pa je prav tako prebrala brošuro, a je morala na list papirja dodatno zapisati, kdaj in kje bodo v prihodnjih dveh tednih vadili vsaj enkrat na teden.

Koliko je pomagala dodatna motivacija, ki so jo študentje prejeli s prebrano brošuro in koliko je pomagal naknadno dodan načrt, kdaj in kje bodo vadili? Na žalost opozorila in nasveti iz brošure niso prav veliko zalegli. Kaj pa preprost načrt: kdaj in kje bom vadil, ki so ga morali zapisati testiranci tretje skupine? Učinek je bil osupljiv. V primerjavi s preostalimi testiranci, med katerimi jih je enkrat na teden vadilo le od 35 do 38 odstotkov, jih je iz skupine, ki so si določili čas in kraj vadbe, to uresničilo kar 91 odstotkov.

Kaj torej potrebujemo, da bomo dobre namere uspešneje tudi udejanjali?

Odgovor je skrit v preprostem načrtovanju našega prostega časa, ko nam je jasno, kdaj in kje bom nekaj počeli in se nehamo zanašati na trenutni navdih. Preden se odpravimo na trening, se ne sprašujmo, ali se nam ljubi ali ne. Lotimo se ga. Velika verjetnost je, da se nam bo začelo ljubiti, ko bomo to počeli.

Če bi na primer radi postali tekači, ni dovolj, da si to želite. Naredite si načrt, kdaj in kje boste trenirali. Da vam bo lažje, pa tega ne počnite sami. Pridružite se skupini. O neverjetnem učinku pripadnosti skupini bom pisal prihodnji teden.

V Ljubljani se lahko pridružite brezplačnim treningom za čiste začetnike, ki jih financira MOL. Več tukaj.

Oskar je svojemu prijatelju na plavanju svetoval: "Naslednjič se ne sprašuj, ali se ti ljubi ali ne. Raje kar pridi. Tako naredim tudi jaz in vedno sem zadovoljen, da sem prišel."