Na Sifan Hassan sem postal pozoren lani, ko je, sicer večkratna olimpijska, svetovna in evropska prvakinja v tekih na atletski stezi od 1500 do 10.000 metrov, v Londonu prvič stopila na maratonsko štartno črto. Prvih nekaj kilometrov je tekla z vodilnimi ženskami, vendar se je zaradi bolečin v boku začela prijemati za nogo in se za hip celo ustavila ter se raztegnila. Kljub temu je nadaljevala. Ker je bolečina vztrajala, se je še naprej prijemala za bok in se ponovno ustavila ter se raztegnila in tako zaostala za vodilnimi. Zdelo se je, da bo vsak trenutek odstopila. Napovedovalec je ob njenem prijemanju za bok ugotavljal, da bi bilo bolje, če odneha, da si ne povzroči preveč telesne in duševne škode. A Sifan je kljub temu nadaljevala.

Še več, v nadaljevanju teka je celo ujela vodilno skupino in ni več popustila. Kot da je bolečina izzvenela. Vodilne maratonke so tekle naprej in Sifan z njimi. Pri okrepčevalnici, ki jo je očitno spregledala, je bila na napačni strani ceste, zato je močno zavila v desno čez celo cestišče in pravokotno sekala najboljšo maratonsko pot, da je vzela nujno potreben napitek. Športni napovedovalec je presenečeno s pomilovanjem ugotavljal, da bo na tej tekmi Sifan res pokazala vso svojo maratonsko neizkušenost. Kljub neizkušenosti pa ji je uspelo ostati med vodilnimi tremi vse do zadnjih 300 metrov pred ciljem. Takrat je prestavila v še višjo prestavo in v skoraj sprinterskem slogu zmagala. V pogovoru v cilju je povedala, da jo je bilo maratona zelo strah. Že ves mesec pred njim je bila zelo vznemirjena. Zjutraj je celo jokala in se spraševala, zakaj si to dela. Zato ni mogla verjeti, da je prišla do cilja in na svojem prvem maratonu osvojila zlato.

Sifan Hassan se je leta 2008 pri zgolj 15 letih kot begunka brez staršev preselila iz rodnega kraja v Etiopiji, ki leži na več kot 2700 metrov nadmorske višine in premore le štiri ure elektrike na dan, na Nizozemsko. V Etiopiji je tekla za zabavo, na Nizozemskem pa je med bivanjem v azilnem domu lahko zapustila dom le zaradi šolanja za medicinsko sestro. Takrat je odkrila možnost dodatnih izhodov za člane atletskega društva. Prve mesece v azilnem domu je sicer skoraj neprestano jokala. Počutila se je kot v zaporu, brez staršev, brez znanja jezika in v tujem okolju. A postopoma je njeno življenje postajalo vse barvitejše. S pridobitvijo nizozemskega državljanstva so se ji konec leta 2013 odprla vrata na mednarodna prvenstva. Tako se je prvič preizkusila na evropskem prvenstvu v krosu v Beogradu. Že takrat je v slogu, po katerem je zdaj znana, domov odnesla zlato medaljo v mlajši kategoriji.

Od takrat naprej, razen ko se ji kaj pripeti, izjemno uspešno tekmuje na mednarodnih tekmovanjih. Na lanskoletnem svetovnem prvenstvu je na primer tekmovala v trojčku 1500, 5000 in 10.000 metrov. V tesnem zaključku teka na 10.000 metrov je v zadnjem krogu povedla in zdelo se je, da bo zmagala ali da bo vsaj druga. Med tekom z ramo ob rami s tekmico na vso moč je le dobrih 20 metrov pred ciljem izgubila ravnotežje in padla. Pobrala se je in prišla v cilj kot 11. Od začudenja nad padcem se je le smejala. Izjavila je, da je dala vse od sebe in da se tokrat očitno ni izšlo tako, kot je želela. Na olimpijskih igrah v Tokiu je v kvalifikacijah na 5000 metrov v zadnjem krogu po zapletu z drugo tekmovalko prav tako padla. Čeprav je bila daleč zadnja, je uspela nadoknaditi izgubljeno, se prebiti v finale in v svoji skupini zmagati.

Pred olimpijskimi igrami v Parizu so mnogi govorili, da je njena odločitev, da bo poleg tekmovanja na 5000 in 10.000 metrov tekla tudi maraton, zelo nespametna. Edini, ki mu je to v zgodovini olimpijskih iger uspelo, je bil Emil Zatopek leta 1952 v Helsinkih. Takrat je češki tekač domov prinesel kar tri zlate medalje. Sifan Hassan se je na te kritike odzvala zelo svojstveno. Rekla je, da to počne preprosto zato, ker je radovedna in neumna. Po uspešnih nastopih na 5000 in 10.000 metrov, kjer je osvojila bronasti olimpijski odličji, jo je od petkovega prihoda v cilj do nedeljskega štarta v maratonu ločilo le 35 ur. Dodatno je bila maratonska olimpijska proga ena najtežjih, s precej vzponi in spusti od Pariza do Versaja in nazaj. Med tekom je razmišljala, da bi se, če ne bi že prej tekmovala v dveh disciplinah, na maratonu počutila odlično. A ji je kljub utrujenosti uspelo držati tempo vodilne skupine. V zaključku maratona se ji je tokrat za las uspelo izogniti padcu in z neverjetno hitrostjo zmagati in se zapisati v zgodovino.

Sifan Hassan je deklica, ki se je pri petnajstih letih podala v širni svet. Zdaj ga je osvojila s svojo srčnostjo in igrivostjo. Bodimo ji podobni v tem.

Posnetek njenega zanimivega teka na londonskem maratonu

Vabim vas, da si igrivo odprete vrata v svet teka. Lahko se nam tudi pridružite na brezplačni vadbi Gremo na tek, Ljubljana je šport, ki jo podpira mestna občina Ljubljana. Več tu: https://www.urbanitekaci.com/post/gremo-na-tek