Tako se na obrobju italijanske prestolnice, daleč od svetovno znanih antičnih spomenikov v osrčju zgodovinskega mestnega jedra, ponuja na ogled še drugačna oblika umetnosti. Neznani ulični umetniki so delavske mestne četrti spremenili v muzej na prostem, piše španska tiskovna agencija EFE.

Približno 330 umetniških grafitov
V zemljevid ulične umetnosti je vrisanih več poti, ki vodijo mimo približno 330 umetniških grafitov. Ulični umetniki so se v zadnjih letih lotili stenskih poslikav v nekaterih najbolj depriviligiranih predelih mesta s sporočili o trajnostni naravnanosti in proti kriminalu in mafiji.

Ostiense, delavska soseska na jugu Rima, je bila ena prvih, ki je z grafiti privabljala mlade na to območje. Pozneje so se v njej začeli odpirati razni lokali. Najbolj znan grafit v Ostienseju je podoba čaplje italijanske umetnice Iene Cruz, naslikana s posebno ekološko barvo.

Ostiense s svojimi skladišči in bližnjo klavnico v Testacciu ni bila le glavno oskrbovalno središče za restavracije in tržnice po vsem Rimu, temveč je bila tudi pomembno industrijsko območje. Ta preteklost je še vedno živa v imenih ulic v soseščini in je temeljni del italijanske industrijske arheološke dediščine, ki jo potrjuje ministrstvo za kulturo, piše spletna stran blocal. Ko so se tovarne iz Ostiense preselile na bolj oddaljena območja, so za seboj pustile velike in prazne prostore.

Med najbolj znanimi je podoba dečka na pisani lestvi
Tor Marancia se je spremenila tudi po zaslugi uličnih umetnikov, ki so stanovanjske stavbe okrasili s stenskimi poslikavami in sosesko spremenili v turistično zanimivost. Med najbolj znanimi grafiti v soseski je podoba dečka na pisani lestvi francoskega uličnega umetnika Setha. Prikazuje dečka iz soseske, ki je umrl v nesreči med igranjem nogometa.

Tam je na primer 20 mednarodnih umetnikov v 70 dneh, med 8. januarjem in 27. februarjem 2015, s 765 litri barve in skoraj 1.000 pršilnimi pločevinkami oživilo projekt Big City Life, ki sta ga finančno podprla rimska fundacija ter občina.

Soseska Pigneto pa je znana po grafitih, posvečenih kontroverznemu filmskemu režiserju in pisatelju Pieru Paolu Pasoliniju, ki naj bi ga leta 1975 umorila mafija, še piše EFE.

Do leta 1870 je bilo to območje zasedeno le z nekaterimi zasebnimi vilami in kmetijskimi zemljišči. Toda ob koncu 19. stoletja je tam zrasel niz majhnih spontanih in neorganiziranih naselbin, čemur je sledil kasnejši razvoj različnih industrijskih kompleksov. Pigneto je postal dom industrijskih delavcev. V času 20. in 40. let prejšnjega stoletja so na tem območju zgradili številne zgradbe, vse v različnih slogih. Za Pigneto je značilna ta arhitekturna nehomogenost, ki sega od baroka do eklektike, pa opisuje stran romeing.com.