Letošnja razstava bo zasnovana tako, da vsakega posameznika oziroma konzumenta nagovarja neposredno, je napovedala vodja projekta in koncepta razstave Mateja Panter. Postavitev je zasnovana kot longitudinalna kompozicija oziroma dolga miza, na kateri so urejeni pogrinjki s krožniki oblikovanja. Na krožnikih, velikih diskih, na katerih so printi posameznih izdelkov, je konzumentu postreženo kakovostno oblikovanje.

V poplavi izbire seči po – slovenskem oblikovanju
Dandanes živimo v obdobju presežkov stvari in hiperprodukcije, se zaveda Mateja Panter, in vsakodnevno izbiranje nam otežuje življenje. Razstava zato predstavlja tudi neki filter, ki lahko posamezniku pomaga pri odločitvah. Z njo želijo poudariti, da se lahko namesto za izdelke množične proizvodnje s katerega koli konca sveta odloči za slovensko oblikovanje in s tem za kratke dobavne poti, kakovostno ter do okolja prijazno proizvodnjo, ekološke in trajnostne rešitve, organsko in razgradljivo, reciklirano iz naravnih, neškodljivih materialov.

Po besedah Anke Štular, ki je skupaj z Matejo Panter in Matejem Filipčičem poskrbela za postavitev razstave, je tričlanska komisija DOS-a izmed prispelih prijav za razstavo izbrala 36 del, ob njih so na ogled še krožniki partnerjev – Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter Fakultete za dizajn.

Pogrnjena miza je tudi simbolična "zadnja večerja"
Kot je še povedala Mateja Panter, so v DOS-u sicer ob bienalnih razstavah že več let nagovarjali odločevalce, predstavniki društva so nanje apelirali neposredno na sestankih in z raznimi pobudami, da bi se zgodili pozitivni premiki na področju oblikovalske stroke. Razstava pa je po njenih besedah tudi svojevrsten odgovor na to, da DOS ni bil uspešen na štiriletnem programskem razpisu ministrstva za kulturo. To jim daje misliti, da njihova prizadevanja skozi vsa leta niso obrodila sadov, zato je postavitev razstave mogoče razumeti tudi kot "zadnjo večerjo".

Si slovensko oblikovanje ne zasluži podpore države?
Predsednik DOS-a Jurij Dobrila je dodal, da se sicer že več let ob vsaki razstavi znova sprašujejo, ali jim jo bo uspelo izpeljati, letošnja tudi nima zagotovljenega javnega financiranja. Takšna situacija je po njegovih besedah skrb vzbujajoča z družbenega stališča, saj je dejstvo, da "oblikovanje ne pomeni le produkcije všečnih podobic v takšni ali drugačni obliki, ampak je razvojni proces, generator razvoja in tudi gospodarskega uspeha ter skozi to samozavesti države". Dodal je, da bi moral biti DOS kot edini formalni predstavnik oblikovalske prakse upoštevan vsaj do te mere, da bi imel v državi konstantnega sogovornika.