V prvem ciklu oddaj Izrazi doma, ki so bile na sporedu julija ob sobotah na 3. programu Radia Slovenija, smo se o teh temah pogovarjali z arhitektkami in oblikovalkami Ano Gruden, Mojco Kocbek in Nino Savič ter oblikovalcem Jožetom Murkovičem.

Ana Gruden je izpostavila pomembnost tega, da
Ana Gruden je izpostavila pomembnost tega, da "te prostor začara, da ustvari občutek magije." Foto: Tesa Drev Juh

Ana Gruden je spregovorila o pomenu osvetlitve v prostoru, o kulturnih razlikah, ki se zrcalijo v naših domovih, o zgodbah naših življenj in osebnem okusu, ki ga lahko razberemo v domovih ljudi, poleg tega pa tudi o svoji ljubezni do starin in vintage kosov.

"Pri prostoru doma se mi zdi nujno, da nudi neko osebno doživetje in da ga je mogoče sproti oblikovati – glede na potrebe stvari dodajati ali odvzemati, ga prilagoditi trenutnim potrebam in standardom, številu uporabnikov v prostoru, bioritmu v prostoru. Moji prostori imajo večinoma vedno kakšno staro ogledalo, da s tem poudarim večji prihod svetlobe, imajo tudi prijetno naravnano umetno osvetlitev, tudi ambientalno, zdi se mi pomembno, da imamo različne vire svetlobe v prostoru, ki osvetlijo različne kotičke. Pomembno se mi zdi, da te prostor začara, da ustvari občutek magije," je izpostavila Ana Gruden.

"Dober interier je tak, ki dopušča možnost, da se nalagajo plasti življenja ljudi, ki tam živijo," je v oddaji Izrazi doma poudarila Mojca Kocbek. Foto: Mare Mutič

Mojca Kocbek je predstavila pomen izbire naravnih materialov, ko opremljamo dom, in poudarila, da je ključno prilagoditi bivalne prostore lastnim potrebam in morebitnim sprotnim spremembam, na primer odraščanju otrok, ter razliko med slogom in izrazom.

"V svojem življenju poskušam biti čim bolj iskrena sama s sabo, posledično tudi do okolice. Želim biti avtentična in tako tudi delam. Zavestno ne gradim nekega sloga, ampak delam iz sebe – tako kot čutim, verjamem in se me stvari dotaknejo. To je potem nek moj izraz (…) lahko rečem, da je to zelo spontan proces. Na isti način kot skušam živeti, tudi delam. Interier nikoli ni dokončan, dokler so ljudje v njem. Dober interier je tak, ki dopušča možnost, da se nalagajo plasti življenja ljudi, ki tam živijo. Ko sama končam svoje delo, je to kot nekakšno slikarjevo platno, na katero sem s svinčnikom narisala neko sliko, uporabniki, prebivalci doma pa potem skozi življenje nanašajo plasti barv eno čez drugo. Vse skupaj je tako z leti bogatejše, močnejše in je kot ogledalo zgodbe njihovega življenja," je povedala v oddaji.

"Dom izpolnjuje naše potrebe in želje," je prepričan Jože Murkovič. Foto: Jože Murkovič

Pogovor z Jožetom Murkovičem o domu kot izrazu naše notranjosti je bil namenjen vprašanju, koliko svobode si dopuščamo, ko se lotimo urejanja bivalnih prostorov, in pomenu poznavanja lastne tradicije in zgodovine pohištva ter vsega drugega, kar vnašamo v dom.

"Vedno je uporabnik ta, ki določa, kakšen bo na koncu njegov dom. Ne glede na to, ali živi v klasični meščanski hiši ali stanovanju, ali pa v moderni zgradbi. Kombinacije enega in drugega so vedno možne. Mi lahko naredimo izjemno lepo klasično stanovanje v sodobni zgradbi in obratno. Tu se ne smemo omejevati. Moramo si dovoliti svobodo in širino. Izhajati moramo iz sebe, iz svoje želje in potrebe. Kaj je namreč dom? Dom izpolnjuje naše potrebe in želje. (…) To, da si dovolimo opremiti svoj dom po svoji lastni svobodi, je nekaj najboljšega, kar lahko naredimo," je dejal Murkovič.

Nina Savič starim kosom pohištva s svojimi posegi vdahne novo življenje pod imenom Jugošik. Foto: Nina Savič
Nina Savič starim kosom pohištva s svojimi posegi vdahne novo življenje pod imenom Jugošik. Foto: Nina Savič

Nina Savič je med drugim razmišljala o svojih najljubših pohištvenih kosih, pa o tem, kdaj se je začela zanimati za vintage pohištvo in dodatke za dom, ki jim s svojimi posegi vdahne novo življenje pod imenom Jugošik.

Nina Savič je povedala: "Nekateri ljudje ob prenovah komaj čakajo, da se bodo znebili t. i. jugo pohištva, ki ga gledajo že vse življenje. V času Jugoslavije je bil specifičen jugoslovanski dizajn, jugoslovanski oblikovalci, in s tem neka samozadostnost. Iz tega bi morali črpati našo zgodbo. Na tak način tudi drugi narodi črpajo svojo zgodbo za zasnove današnjih domov, torej iz svoje preteklosti. Slovenci imamo bogato zakladnico, iz katere lahko jemljemo in povzemamo ter živimo s temi stvarmi, z oblikovanjem iz preteklosti, naprej. Bodisi da so stvari obnovljene bodisi reinterpretirane – to je del naše identitete in s temi stvarmi se lahko postavimo tudi v svetu," je dejala v oddaji Izrazi doma.