Arhitekti, ki bodo skrbeli za prenovo pariške znamenitosti, bodo partnerja Nicolas Moreau in Hiroko Kusunoki ter arhitektka Frida Escobedo. Muzej je izbrane arhitekte oznanil kljub finančni negotovosti projekt.

Prvotno je bilo načrtovano, da bo prenova potekala od leta 2023 do leta 2027, da bi lahko stavbo ponovno odprli ob njeni 50-letnici, a je po zadnjih načrtih ne bodo ponovno odprli pred letom 2030. Predvidena prenova naj bi po prvotnih načrtih stala 262 milijonov evrov, nedavno poročilo francoskega nadzornega odbora pa je ocenilo, da so se od začetka načrta stroški povečali za skoraj 100 milijonov, je poročal portal Art News.

Trojica arhitektov iz Francije, Japonske in Mehike bo zadolžena za preureditev galerijskih prostorov, kar naj bi stalo 186 milijonov evrov. Arhitekturni biro Moreau Kusunoki, ki sta ga ustanovila Nicolas Moreau in Hiroko Kusunoki, je zasnoval osrednji paviljon univerzitetnega kampusa Sciences-Po v Parizu. Escobedo pa je bila leta 2022 izbrana za prenovo krila newyorškega Metropolitanskega muzeja, posvečenega sodobni umetnosti.

Prenos Brancusijevega ateljeja
Arhitekti bodo po navedbah Centra Pompidou upoštevali DNK muzeja in stavbe, ki je po načrtih Italijana Renza Piana in Britanca Richarda Rogersa vrata odprl leta 1977. Arhitekti projekt obnove razvijajo v sodelovanju s Pianom, ki je bil tudi član razpisne komisije, pri delih pa bodo sodelovali s francosko firmo AIA Life Designers. Po navedbah muzeja je stavba precej dotrajana. V obnovo bo vključen tudi selitev Brancusijevega ateljeja, nekdanjega studia slavnega kiparja, "v jedro glavne stavbe". Predvidena je tudi nova postavitev zbirke.

Sklop prenove predvideva obnovo knjižnice, uredili pa bodo tudi panoramsko teraso s pogledom na središče Pariza. La Piazza, veliko odprto območje pred muzejem, bo po novem urejeno tako, da bo na njem več prostora za posedanje. Posodobili bodo tudi požarno varnost in dostop za invalide ter opravili splošna popravila.

Notranji skelet zasukan na zunanjščino
Center Pompidou, ki je bil zaradi svojega drznega arhitekturnega prenosa strukturnih in mehanskih elementov iz notranjščine na zunanjščino stavbe v 70. letih pred odprtjem deležen številnih nasprotovanj, danes pa velja za enega od bolj prepoznavnih arhitekturnih simbolov mesta. S prenosom elementov nazunaj sta arhitekta povečala površino razstavnih prostorov, obenem pa cevi in stopnišča bolj izpostavila zunanjim vplivom, zaradi česar so višji tudi stroški vzdrževanja.

Večji razstavni prostori, višji stroški vzdrževanja
To ne bo prva prenova stavbe, ki je veljala za futuristični simbol napredka. Že v 90. letih 20. stoletja je bila zaprta tri leta (takrat so jo obnavljali ob 20-letnici odprtja). Šlo je predvsem za širjenje razstavnih prostorov, vseeno pa so obnovo spremljali posmehi na račun moderne arhitekture, ki jo je treba v nasprotju s stoletja starimi cerkvami in palačami obnavljati komaj dve desetletji po gradnji.

Center Pompidou se je v zadnjih letih z izpostavami razširil tudi zunaj Pariza – v Metz, Malago, Šanghaj, Jersey City in Seul. Do leta 2027 bo izpostavo odprl tudi v Savdski Arabiji.