Naslednje leto bo minilo 80 let od operacije Gomora, ki je za vedno spremenila Hamburg. V noči s 24. na 25. julij so se namreč začeli najobsežnejši letalski napadi dotlej, zaradi katerih je mesto z 1,5 milijona prebivalcev zajel pravi ognjeni vihar. Okoli 3000 zavezniških letal naj bi odvrglo približno 9000 ton bomb, med njimi tudi zažigalne in fosforne bombe, hud požar pa se je razširil tudi zaradi vremenskih razmer. Ljudem pa ni grozil le ogenj, veliko se jih je preprosto zadušilo v toksičnem zraku, ki se je nabral ob tleh, medtem ko so se nad njimi širili dim in pa tudi ognjeni zublji. Menda je ponekod temperatura narasla do 1000 stopinj Celzija in nastal je baje 460 metrov visok tornado vrelega zraka.

Natančno število žrtev ni znano, ve pa se, da je bilo do konca novembra registriranih 31.647 pokopov. Materialno uničenje je bilo seveda pošastno. Nekaj mestnih četrti je tako rekoč izginilo, ena od ciljnih tarč pa je bilo tudi hamburško pristanišče. Merili so predvsem na ladje ter industrijske objekte in naprave; na srečo se je ohranil Speicherstadt, tedaj največji predel s skladišči na svetu, s svojo čudovito neogotsko arhitekturo pa se je uvrstil tudi na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Evforija opečnate gotike
V drobni zastranitvi naj le omenim preporod gotike, ki se je v 19. stoletju pojavil marsikje v Evropi, v Nemčiji pa je bil tudi ideološko pogojen. V stoletju zaostrenega nacionalizma so Nemci 'odkrili' opečnato gotiko (Backsteingothik) kot edinstveno nemški slog in jo začeli prevajati v tehnološko sodobno arhitekturo. K razmahu evforije glede severnonemške in baltske opečnate gotike je veliko prispeval arhitekt Friedrich Gilly (učitelj bolj znanega Karla Friedricha Schinkla), in sicer s svojimi risbami ruševin srednjeveškega gradu Marienburg, ki je bil grad tevtonskega viteškega rodu in tako, čeprav danes stoji na poljskem ozemlju, razumljen kot simbol nemštva.

Torej neogotski slog je tudi značilnost omenjenega Speicherstadta, ki danes ni več del pristanišča, saj so ta vrata v svet, kot tudi pravijo drugemu največjemu evropskemu pristanišču, danes pomaknjena nekoliko navzdol po toku Labe. Je pa zato del Hafencityja, na novo pozidanega predela nekdanjega pristanišča, ki mu lahko rečemo tudi razstava arhitekture v merilu ena proti ena; mimogrede po nekaterih podatkih gre za največje območje v razvoju v smislu novih pozidav v Evropi. Dokončanih je že okoli 4000 stanovanj in na območju ima delovno mesto okoli 15.000 ljudi. Tam je tudi fantazijska filharmonija na Labi (Elbphilharmonie), v nekaj letih pa naj bi zrasel še 245 metrov visok nebotičnik, ki pa velja za enega spornejših zdajšnjih projektov v Nemčiji.

Izkušnje z draginjo
Med drugim grozi, da bodo stroški gradnje po dokončanju tretje najvišje stavbe v Nemčiji močno narasli. V predelu Hafencity imajo s tem sicer že izkušnje. Omenjena filharmonija je namreč 'rasla' veliko počasneje, kot je bilo predvideno, strmoglavo pa so naraščali stroški gradnje, in sicer z začetka predvidenih okoli 200 milijonov evrov, na približno 870 milijonov.
Zanimivo pa je, da so pri časopisu Der Spiegel tedaj filharmonijo, ki jo Hamburžani ljubkovalno imenujejo Elphi, razglasili za stroj za goltanje denarja, a presodili, da je bila v primerjavi z nekaterimi drugimi spektakularnimi projekti po svetu prekoračitev stroškov zmerna. Bomo videli, kako bodo ocenjevali Elbtower oziroma Stolp na Labi…

Dela stekla že pred predajo gradbišča
Že gradbišče je orjaško, meri 21.055 kvadratnih metrov. Dela že potekajo in tukaj lahko spremljate zdajšnje stanje na gradbišču. A to gradbišče je bilo že od začetka sporno. Investitor, Avstrijec Rene Benko iz družbe Signa, je namreč sprožil vrtanje gradbene jame, še preden je mesto Hamburg zemljišče sploh preneslo na Signo. Ta naj bi sicer v zemljišče vložila 122 milijonov evrov, mesto Hamburg pa si je sicer pridržalo pravico do odkupa zemljišča za primer bankrota Signe. To bi sicer pomenilo veliko finančno obremenitev, saj bi moralo mesto poplačati tudi sredstva, ki bi bila do trenutka odkupa že vložena v projekt.

Preprečiti nebotičnik praznih prostorov
Temeljna betonska plošča sicer že stoji. Za potrebe temeljenja trikotnega tlorisa so delavci pri tedaj izredno nizkih temperaturah 50 ur vozili približno 11.000 kubičnih metrov betona. Nastala je kar 4 metre debela plošča. Med pogoji za predajo zemljišča je Hamburg od Signe oziroma od Benka zahteval plačilo naslednjega obroka za zemljišče, dokaz o sodelovanju soinvestitorjev pa tudi dokaze o vnaprejšnjem najemu prostorov v stavbi, ki naj bi bila sicer dokončana leta 2025; po nekaterih virih pa 2026. Z zahtevo, da je vnaprej oddanih 30 odstotkov površin, naj bi se izognili temu, da bi na vzhodnem predelu Hafencityja ob vhodu v osrednji del Hamburga dobili pretežno prazen betonski kolos.

Najeti od samega sebe?
Vseeno tudi potrdila o najemu oziroma ustrezne pogodbe niso popolnoma neproblematični. Neproblematična je zagotovo namera o najemu pisarniških površin za hamburško komercialno banko (HCOB); najela naj bi več kot 13.000 kvadratnih metrov pisarniških površin. A eden največjih najemnikov je trgovska družba SignaRetail, ki je hčerinska družba družbe Signa Group in ki jo pestijo slabi zaslužki, denimo 'dolgotrajnega pacienta' (tako Spiegel) trgovske verige Galeria Karstadt Kaufhof.
Pojavljajo se tudi dvomi o rentabilnosti predvidenega hotela. Da bi bil donosen, bi moral pri najemnini 6 milijonov evrov letno zaslužiti vsaj 30 milijonov. To bi bilo mogoče ob predpostavki, da bi bile tri četrtine od predvidenih 191 sob nenehno zasedene. Pri tem računajo na povprečno ceno 336 evrov za prenočitev. Poznavalci pa menijo, da je cena nad 300 evrov absurdna.

Špekulacije o vrednosti stavbe
Trenutno velja ocena, da naj bi celoten projekt stal 950 milijonov evrov. Investitorji so sicer dobili posojila pod ugodnimi pogoji, saj naj bi letno vračali le odstotek posojila, a ob izteku roka za plačilo posojila bi tako ostalo še kar 600 milijonov, ki bi jih bilo treba poplačati. Investitorji so sicer optimistični in menijo, da naj bi bil Elbtower ob dograditvi vreden kar 1,4 milijarde evrov, leta 2047 pa že 2,2 milijarde. Zato naj Signa v plačilu posojila ne bi videla težav.

Dolgoročno je sicer tudi nemogoče predvideti 'ceno denarja'. Cenejši ko je denar, privlačnejše so naložbe v nepremičnine. Če obresti narastejo, pa postanejo privlačnejše druge naložbe, kar lahko vodi do padca vrednosti nepremičnin. Tako je vrednost Elbtowra že čez nekaj let nemogoče oceniti natančno; kaj šele njegovo vrednost v letu 2047.

Gradbeniški 'GAU'?
Projekt bi se lahko sprevrgel v katastrofo še iz enega razloga. Nekateri novinarji so se celo slikovito izrazili, da bi gradbišče lahko postalo prizorišče novega 'GAU' (Größter anzunehmender Unfall). Ta izraz je prvotno pomenil predvsem najhujšo možno nesrečo, ki se lahko zgodi v jedrski elektrarni. Torej označuje hudo katastrofo.

Proti nepremičninskemu mogotcu z velikimi naložbami v medije in trgovino Reneju Benku namreč v njegovi domovini potekajo preiskave zaradi suma korupcije. Kaj bi se torej zgodilo s stolpom na Labi, če bi ga obsodili. Projekt bi verjetno obstal in morda ostal napol zgrajena ruševina.

Koliko je bil udeležen Olaf Scholz?
Zanimiva je tudi zadržanost politikov glede razkrivanja informacij, kako je v hamburškem senatu, ki ga je tedaj obvladovala rdeče-zelena koalicija (stranka SPD in Zeleni), sploh prišlo do dogovora o projektu. Dolgo so tudi skrivali podatke o tem, ali sta bila na odločilni seji navzoča tedanji prvi župan (Erster Bürgermeister – izraz označuje predsednika vlade svobodnega in hanzeatskega mesta Hamburg, ki ne pripada nobeni nemški zvezni deželi) in sedanji zvezni kancler Olaf Scholz, ki je kmalu po dogovoru odšel v Berlin. Bulvarski časopis Bild je prvi razkril, da je bil Scholz navzoč, in nekateri domnevajo celo, da je Scholz s stolpičem želel postaviti neke vrste spomenik svojemu županovanju.

Megastudio Davida Chipperfielda
Za kakšno stavbo sploh gre v primeru Elbtowra, ki ga gradijo po načrtih biroja arhitekta Davida Chipperfielda. Biro je v Nemčiji izvedel kar nekaj pomembnih projektov v kulturni infrastrukturi, med drugim prenovo nove narodne galerije in z več potezami je zaznamoval sedanjo podobo Muzejskega otoka v Berlinu.

Lahko bi se pošalili, da silhueta Elbtowra spominja na spomenik osvajalcem vesolja v Moskvi … Od spodnjega širokega podstavka se namreč stopničasto dviguje in nato vertikalno 'švigne' v zrak. Stavba je predvidena kot kombinacija komercialne in javne rabe; denimo, bila naj bi tudi galerija sodobne umetnosti in na vrhu, torej na 245 metrih višine, ponujala izjemen razgled z razgledne ploščadi. V stavbi pa naj bi uredili tudi več telovadnic, seveda z 'izjemnim' razgledom.

Velik del bo namenjen poslovnim prostorom, ki bodo v sodobnem duhu ponujali tudi velike in odprte pisarniške prostore, kjer se bodo zaposleni v kreativnem pogovoru lahko tudi družili. Hotel pa sem že omenila.

Elbtower naj bi bil ogljično nevtralen
Pročelje je sicer na simulacijah videti izvedeno v slogu, ki mu lahko rečemo tudi tipično berlinski; s tem mislim na pročelje, izvedeno v ozkih visokih oknih. Stavbo oglašujejo tudi kot izjemno ekološko. Bila naj bi ogljično nevtralna in toploto med drugim proizvajala iz odpadne vode ter izkoriščala toploto, ki jo oddajajo različni stroji. Restavracije in hotel pa naj bi izkoriščali tudi toploto, ki jo proizvaja industrijski objekt v bližini. Stavba pa naj bi imela tudi toplotne črpalke ter hladilno 'krono' na vrhu, ki bi izkoriščala zunanji zrak za hlajenje celotnega objekta. Poudarjajo, da bodo vsi najemniki oziroma uporabniki Elbtowra uporabljali le električno energijo, kupljeno od proizvajalcev elektrike z obnovljivih virov.

Hafencity torej še dograjujejo. Še leta 2006, ko sem ga prvič obiskala, je bil skoraj prazen, zdaj pa pričakujejo, da ga bo kmalu dnevno obiskalo ali prečkalo 80.000 ljudi, 15.000 naj bi jih tam živelo, na voljo pa naj bi bilo okoli 45.000 delovnih mest. Hamburg je eno najbogatejših nemških mest, tudi medijska metropola, zato denarja za naložbe gotovo ne bo zmanjkalo. No, kdaj udari recesija, se nikoli ne ve natančno … Kakšna bo usoda Elbtowra, je prezgodaj govoriti. Zagotovo pa gre za vznemirljivo arhitekturno-urbanistično zgodbo.