Nagrajeni poštni znamki v japonski tradiciji origamijev upodabljata  jadranje ter športno plezanje. Foto: Pošta Slovenije
Nagrajeni poštni znamki v japonski tradiciji origamijev upodabljata jadranje ter športno plezanje. Foto: Pošta Slovenije

Žvokelj je na znamkah v japonski tradiciji origamijev upodobil jadranje in športno plezanje, torej športni disciplini, v katerih so se slovenski športniki izkazali na olimpijskih igrah v Tokiu. Oblikovanja poštnih znamk se je lotil z veliko odgovornosti, pravi. "Ne nazadnje je znamka plačilni instrument države, ki posredno komunicira raven vizualne pismenosti."

Nagrado je prejel v kategoriji Brands & communication design, ki se osredinja na vizualno komunikacijo in oblikovanje blagovnih znamk. Nagrada velja v oblikovalski stroki za enega najbolj zaželenih znakov kakovosti, podeljujejo pa jo od leta 1955. "Pri vse večji in hkrati mlajši konkurenci ima tudi priznanje, še posebej mednarodno, vedno večji pomen," meni slovenski oblikovalec.

Da sta poštni znamki ugledali luč sveta, so zaslužni tudi Pošta Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in žirija javnega anonimnega natečaja, ki je prav tako prepoznala kakovost. Foto: Pošta Slovenije
Da sta poštni znamki ugledali luč sveta, so zaslužni tudi Pošta Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in žirija javnega anonimnega natečaja, ki je prav tako prepoznala kakovost. Foto: Pošta Slovenije

Pri uresničitvi znamk je Pošta Slovenije sodelovala z Olimpijskim komitejem Slovenije. Iskali so rešitev za poštno znamko, ki bi 32. poletne olimpijske igre v Tokiu zaznamovale s tema dvema paradnima disciplinama slovenskih športnikov. Vodilo pri oblikovanju je bil na eni strani olimpizem, se pravi, preplet športa, kulture in izobraževanja, na drugi pa minimalizem, ki je tako značilen za evropsko kulturo. Barvna shema ustreza prepoznavnosti slovenskega športa, umetnost origamija pa kulturi države gostiteljice.

Oblikovanje kameleonskih sposobnosti
Robert Žvokelj, ki je predavatelj na oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, je za svoje delo doslej prejel številna priznanja; med drugim je eden največkrat nagrajenih posameznikov na bienalu Brumen. Oblikovalka in predavateljica na ALUO Petra Černe Oven je njegov oblikovalski izraz opisala kot "kameleonov odgovor na okolje: njegova oblikovalska rešitev se vedno prilagaja temu, kar mora komunicirati", svežina njegovih rešitev pa izhaja prav iz poglobljene analize, premišljenega odnosa do vsebine in prefinjenega ravnovesja med tipografskimi in likovnimi elementi.

Na vprašanje, kaj je ključno za dobro oblikovanje na področju vizualnih komunikacij, Žvokelj odgovarja, da "naročnik in oblikovalec". Sicer pa si želi, da se naročniki zavedajo ciljev, kako jih bodo dosegli, pa naj skozi proces argumentacij zaupajo strokovnjakom, poudarja.

Robert Žvokelj se je rodil leta 1966 v Ljubljani. Na oddelku za oblikovanje ALUO je diplomiral leta 1990. Po koncu študija in kratkotrajni zaposlitvi v agenciji Kres je deloval pod imenom studio ID. Med drugim je skupaj z Metko Dariš in Tomažem Permetom zasnoval celostno grafično podobo Slovenske kinoteke, s Petro Černe Oven in Ano Košir, ki sta se studiu ID pridružili pozneje, je skrbel za vizualne podobe galerij, publikacij, razstav in akcij ministrstva za kulturo. Oblikoval je kataloge in razstavne aplikacije Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Ob tem, da predava na ALUO-ju, skupaj s Tatjano Mahovič in Andrejem Mahovičem deluje v studiu DAK.

Brez razlik med velikimi in malimi
Kot je v epistolah Ranka Novaka in Petre Černe Oven zapisala Černe Oven, je tisto, kar je pri Žvoklju hvalevredno, "res to, da se posveti vsakemu projektu na popolnoma svoj način. Ne dela razlike med velikimi in malimi, ne dela razlike med projekti naključnih znancev in/ali prijateljev in med zvenečimi imeni pomembnih institucij".