Za realizacijo trgovske hiše Mercator v Idriji, arhitektov prvi veliki projekt, je Peter Kerševan leta 1972 prejel nagrado Prešernovega sklada. Foto: Google Maps
Za realizacijo trgovske hiše Mercator v Idriji, arhitektov prvi veliki projekt, je Peter Kerševan leta 1972 prejel nagrado Prešernovega sklada. Foto: Google Maps

Kot diplomant je Peter Kerševan zaključil Fakulteto za arhitekturo, pozneje je študiral umetnostno zgodovino in etnologijo, kar mu je zelo koristilo pri nadaljnjem delovanju, ki ni bilo nikdar omejeno na en sam geografski prostor.

Kot je pojasnil muzejski svetnik Bogo Zupančič, se je Kerševan izoblikoval v krogu arhitekta, profesorja Eda Mihevca, v zadnjem obdobju pa je bil z Milanom Kovačem pobudnik rešitev na področju arhitekturne dediščine v Ljubljani.

Po besedah nekdanjega direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Zupančiča se je Kerševan strokovno izoblikoval v krogu Mihevca in z njim v nadaljevanju kariere sprva tudi sodeloval ter poučeval pri predmetu stanovanjske zgradbe na fakulteti za arhitekturo. Mihevc je v njem prepoznal močno osebnost, zato po Zupančičevih besedah ne presenečata ustvarjalni odmik in odličnost, ki ju je Kerševan uresničil v številnih projektih doma in v tujini, predvsem v tedanjih neuvrščenih državah.

Kako arhitekturo narediti bolj humano
Leta 1972 je za blagovnico v Idriji 1972 prejel nagrado Prešernovega sklada, znan pa je tudi kot avtor krematorija na ljubljanskih Žalah ter številnih oprem veleblagovnic in drugih projektov. "V svojem zadnjem obdobju se je aktivno udejstvoval skupaj s kolegom Milanom Kovačem s pobudami, kako arhitekturne in urbanistične naloge bolje povezati z dediščino in kako jih narediti bolj humane," je še poudaril Zupančič.

Kerševan je leta 1976 zmagal na natečaju za upepeljevalnico na Žalah in v pičlih dveh mesecih razvil idejo objekta z upepeljevalnico, poslovilnimi dvoranami, mrliškimi vežicami in upravno stavbo.
Kerševan je leta 1976 zmagal na natečaju za upepeljevalnico na Žalah in v pičlih dveh mesecih razvil idejo objekta z upepeljevalnico, poslovilnimi dvoranami, mrliškimi vežicami in upravno stavbo. "Naš cilj je bil postaviti objekt na Žalah, ki bo dejansko neviden. To je bil ogromen program, več kot 5000 kvadratnih metrov funkcionalnih površin, skritih pod zeleno streho. To je bila prva zelena streha pri nas. Vodilna misel je bila, da zelenje iz zunanjosti sega tudi v objekt, vedno pa še v povezavi z vodo. Včasih je bila tam fontana. Iz vrha si videl, kako voda izvira iz kamna in oplaja z novim življenjem: potem ko si preminil, iz tebe še nekaj izvira. To je bila poanta objekta," je o projektu povedal arhitekt. Foto: zale.si

V arhitekturni reviji Outsider pa so v krajšem spominskem posvetilu zapisali, da je bil Kerševan "vizionar in zagovornik arhitekturne dediščine". Svoje arhitekturne rešitve je po navedbah revije udejanjal vse od Mongolije do Sibirije, Kube in Iraka. "Ključna nota njegovih del je bila povezava z naravo in čim manjšim poseganjem vanjo," so dodali.

Svoj pečat je pustil tudi v grafiki: bil je namreč avtor logotipa in grafične podobe tovarne Ciciban, hotela Histrion, Ona – on in številnih drugih.