Dogodek je na enem mestu združil številne priznane filozofe in teoretike, ki premišljajo specifičen preplet med oblastjo in arhitekturo v sodobnem neoliberalizmu.

Kakšno je razmerje med arhitekturo in ideologijo? Kako in zakaj arhitektura nastopa kot ideologija? Svoja izhodišča za premislek tega kompleksnega prepleta so na simpoziju predstavili profesor arhitekture na Univerzi v Newcastlu Andrew Ballantyne, kulturni teoretik in arhitekt iz Avstralije Nadir Lahiji, kulturna teoretičarka, kuratorka in profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju Elke Krasny, filozof in predavatelj na Univerzi za umetnost in industrijsko oblikovanje v Linzu Robert Pfaller ter profesor na Državni univerzi v Iowi Douglas Spencer.

Uvodni nagovor na temo Arhitektura neoliberalne destrukcije je pripadel Mateji Kurir, ki simpozij tudi povezuej.

Andrew Ballantyne, ki stavbe razume kot del kulturne zgodovine, je v Ljubljani spregovoril o mikropolitiki in arhitekturi, Lahiji pa se je posvetil arhitekturi in kapitalističnemu užitku. Pfaller je svoj referat naslovil Postmoderna estetika in neoliberalna politika: odnos med ornamentom in zločinom, Elke Krasny, ki v svojem delu povezuje arhitekturne, urbanistične in sodobnoumetniške kritične prakse z vprašanji spomina, ekologije, ekonomije in dela, pa je predavala na temo Ikonski premiki: Regeneracija + reprodukcija.

Spencer, ki se strokovno posveča kritični obravnavi razmerij med arhitekturo, krajino in produkcijo subjektivnosti, je kot zadnji spregovoril še na temo Arhitektura in subjekt kapitala: kritika simptomatike in spektakla.

Program brezplačnega simpozija je potekal v angleščini. Govorci so referate predstavili v dopoldanskem in popoldanskem delu, obema pa je sledila razprava.