Pravzaprav se ob omembi Porurja vedno znova spomnim počasnega prometa po avtocesti z mnogo 'ministožci', ki so označevali vedno nove zožitve cestišča in so tako bili skupaj s 'smeški' ob cesti (njihovi v različnih stopnjah smeha razpotegnjeni obrazi so te skušali pomiriti, z napovedovanjem skorajšnjega konca zožitve ceste) simbol počasnega prometa po avotcestni 'bobstezi'; še bolj se spomnim dnevnih kopov premoga, pogled na katere ni izboljšal vzdušja. Pa vendar je oboje - avtoceste in premog - tisto, zaradi česar je Porurje tudi postalo bogata in mednarodno zanimiva regija, ki je bila sicer še v 18. stoletju le ena izmed kmetijskih pokrajin. Nekaj takšnega kot Spodnje Porenje.
Vendar se moramo vrniti k avtocestam in industriji. 6. avgusta 1932 so v Nemčiji odprli prvi odsek javne avtoceste. Cesta je povezovala Bonn in Köln, ki sicer nista del Porurja, sta pa bila kot del iste zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija z njegovim gospodarskim razvojem vedno tesno povezana. In omeniti moramo še leto 1811, ko je Friedrich Krupp - njegovi nasledniki pa so med drugim zavzeto sodelovali v gradnji nacionalsocialističnega gospodarstva in bili celo med pobudniki 'dobrodelnih' akcij, s katerimi so Hitlerju pomagali zbirati denar za oboroževanje - ustanovil svojo prvo jeklarno. To sta dve točki, ki ju lahko postavimo za izhodišče razstave, z odprtjem katere se bo začel program projekta Evropska prestolnica kulture v Essnu.
Več kot 6.000 eksponatov
Novi muzej, ki so ga uredili v nekdanji separaciji premoga v Essnu, se sicer nikakor ne ustavi le pri porurski industriji. Stalna razstava z več kot 5.000 eksponati v lasti muzeja in z okoli 1.000 predmeti, ki so jih muzeju začasno odstopili drugi muzeji in zasebni zbiratelji, namreč pokrije časovni rok od predindustrijskega obdobja do povojnega časa, ko je v Porurju prišlo do prestrukturiranja gospodarstva, ki v postindustrijskem obdobju ni več smelo temeljiti na jeklu in premogu. Direktor muzeja Ulrich Borsdorf je pred odprtjem dejal, da gre za povsem prvi muzej o Porurju in da v muzeju pričakujejo prek 150.000 obiskovalcev na leto.
Kultura prek sprememb, spremembe prek kulture
Geslo essenskega programa - pri njem sicer sodeluje še prek 100 mest iz celega Porurja - je: "Kultura prek sprememb, spremembe prek kulture." V resnici geslo ni prav nič novo. Danes je skoraj težko verjeti, da je bil njegov avtor zbiratelj in mecen umetnikov Karl Ernst Osthaus (1874-1921), ki je Porurje poznal, ko je bilo to še povsem očitno prvenstveno industrijska regija. Pa vendar je prav on v sodelovanju z še danes delujočim muzejem Folkswang v svojem rojstnem mestu Hagnu ustanovil prvi muzej sodobne umetnosti, ki ga je ekspresionistični slikar Emil Nolde imenoval "božje znamenje na zahodu Nemčije". To nenehno spreminjanje in prilagajanje, o katerem je govoril Osthaus, je jedro ne le novega muzeja Porurja, ampak celotnega programa Evropska prestolnica kulture. V muzeju pa se tega obiskovalci zavejo predvsem, ko se spoščajo od 6. prek 12. do 17. nivoja v separaciji, ki vodijo med tematskimi sklopi spomin, sedanjost in preteklost. Vsak časovni sklop sledi konceptu hibridnega muzeja, saj strukturne spremembe v Porurju prikaže prek arheoloških, zgodovinskih in naravoslovnih eksponatov.