Andrej Mrak je bil človek zasebne narave, ki ni maral v središče postavljati sebe ali svoje podobe. Zato ob zapis ob njegovem slovesu pripenjamo podobo tistega, kar mu je največ pomenilo – bogatega arhivskega gradiva, ki ga je tako skrbno hranil. Foto: Iz arhiva Andreja Mraka
Andrej Mrak je bil človek zasebne narave, ki ni maral v središče postavljati sebe ali svoje podobe. Zato ob zapis ob njegovem slovesu pripenjamo podobo tistega, kar mu je največ pomenilo – bogatega arhivskega gradiva, ki ga je tako skrbno hranil. Foto: Iz arhiva Andreja Mraka

Andrej Mrak se je rodil leta 1954. Velik del poklicnega življenja je opravljal delo asistenta realizacije v Informativnem programu Televizije Slovenija, pozneje pa pisal tudi članke za kulturne strani MMC-ja.

Gospod Mrak, kot smo mu rekli, spada med tiste redke ljudi, ki svoje življenje v celoti posvetijo raziskovanju in hranjenju sledi kulturne dediščine. V svojih dolgih letih zbiranja vseh mogočih knjig, dokumentov, razglednic, zapisov, fotografij, slik, plošč in vsega, v čemer je prepoznal vredno sled preteklih časov, si je moral ustvariti zbirko, kakršno bi mu verjetno zavidala marsikatera muzejska hiša. Zbiranju in proučevanju je posvetil vsako minuto in rezultat predanega dela so še danes številni dragoceni članki, v katerih je osvetljeval različne velike in majhne zgodbe slovenske kulturne zgodovine.

Odstiralec zgodb, ki jih pripovedujejo najmanjši zapiski
Na njegovo pobudo je pred leti zaživela rubrika Razglednice preteklosti, v katerih je odstiral različne teme iz kulturne zgodovine. Ob skrbni uporabi najrazličnejših arhivskih in drugih virov je pisal izjemne preplete širši javnosti manj znanih zgodb o največjih slovenskih literatih, kot so Ivan Cankar, France Prešeren, Anton Aškerc ali Fran Levstik, vojaških osebnostih, kot je Rudolf Maister, umetnikih, pa vse do telovadcev mladinskih taborov in neustrašnih tovarišic druge svetovne vojne. Polje njegovega zanimanja ni imelo meja in v najmanjših, na videz nepomembnih podatkih, detajlih starih časopisov ali zabeležk v knjigah je znal prepoznati ter spisati čudovite freske o ljudeh obravnavanega časa. Zapušča nam bogato zbirko zapisov (pripeti so na desni strani tega zapisa), ki jih je opremil z lastnim izjemno bogatim arhivskim in slikovnim gradivom.

Zaradi svoje neusahljive želje po znanju in razumevanju preteklosti je bil reden obiskovalec Narodne in univerzitetne knjižnice, drugih knjižnic, antikvariatov in arhivov. Mi pa si ga bomo zapomnili predvsem po njegovem natančnem pristopu k delu, smislu za prepoznavanje neopaznih zgodb ljudi in neusahljivem žaru, s katerim je zbiral, odkrival in opisoval našo skupno preteklost.

Andreja Mraka so pokopali v četrtek, 21. novembra, v Preski pri Medvodah.