V Narodni in univerzitetni knjižnici so odprli razstavo, na kateri si je mogoče ogledati 38 originalnih tekstov, ki so del zbirke budimpeške knjižnice. Dela segajo nazaj v srednji vek, ko je svojo knjižnico skrbno polnil madžarski kralj Matija Korvin, nam bolj poznan kot Kralj Matjaž, prek prvih tiskanih knjig inkunabul, atlasov iz 16. in 18. stoletja vse do del iz 19. stoletja. Poleg razstavljenih knjig so nekatera pomembna dela predstavljena tudi na razstavnih panojih s spremljevalnim besedilom, ki te listine, kodekse in zemljevide umeščajo v širši kontekst.
Univerzitetna knjižnica Univerze Loranda Eötvösav Budimpešti, ki bo 450-letnico praznovala prihodnje leto, hrani eno najbolj dragocenih knjižnih zbirk na Madžarskem. Izbor gradiva iz njene bogate zakladnice bo v NUK-u, ki je lani s knjižnico podpisala pogodbo o sodelovanju, na ogled do 14. junija.
Marljiva skrb za knjižno dediščino
Univerzitetna knjižnica Loranda Eötvösava je ena najstarejših in neprekinjeno delujočih zbirk v Srednji Evropi. Pravzaprav je njena zgodovina starejša od univerze. To je leta 1635 ustanovil esztergomski škof Peter Pazmany, že prej pa je knjižnico pod svojo streho sprejel leta 1561 ustanovljeni Jezuitski kolegij. V knjižnico so nato ponovno izdane knjige pošiljale jezuitske knjižnice z vsega sveta. V glavno mesto se je knjižnica skupaj z univerzo preselila po razpustitvi reda leta 1773. Pomembno obogatitev zbirke je prinesel čas reform cesarja Jožefa II., ki je razpustil meniške redove, lastnike številnih pomembnih knjižnih zbirk. A knjižnica je ohranila le del tega gradiva, saj je večino predala drugim zbirkam ali pa jih je licitirala na dražbah.
Od srednjeveških listin do barkrorezov
Danes fond zbirke obsega več kot pol milijona knjižničnih enot. Oddelek za rokopise in stare tiske se ponaša s približno 180 kodeksi, prav tako pa obsega več sto fragmentov kodeksov v latinščini. Pohvalijo se lahko s tretjo najpomembnejšo zbirko starih tiskov Incinabula v državi, in sicer gre kar za 1.200 bibliografskih enot. Med unikatnimi izvodi zbirke, na katere je treba opozoriti, je na primer Laudiviusova izdaja življenjepisa o svetem Hieronimu iz 15. stoeltja. Delo so stiskali v drugi stari tiskarni na Madžarskem v letih 1478 in 1479. Obsežna je zbirka srednjeveških listin, bogat je knjižni fond iz 16. in 17. stoletja, v knjižnici pa hranijo še cehovska pisma, zbirko lesorezov, bakrorezov, zemljevidov in vedut.
Prihodnje leto NUK v Budimpešto
V okviru sodelovanja ljubljanske in budimpeške knjižnice sta se knjižnici dogovorili za pripravo dveh razstav. Po predstavitvi dragocenosti iz fondov Univerzitetne knjižnice v Budimpešti v Ljubljani bo prihodnje leto razstava dragocenosti NUK-a gostovala v Budimpešti. Na odprtju bodo spregovorili veleposlanik Republike Madžarske Istvan Szent-Ivanyi, rektor ELTE Univerze v Budimpešti Ferenc Hudecz in rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik, za glasbo pa bo poskrbela skupina Musica Cubicularis.