Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sklopu prenove ljubljanske Drame bodo med drugim obnovili odra z dvoranama, dodali pa bodo dodatna odra, ki bosta služila kot vadbena. Državni sekretar: presaditev divjega kostanja bi bila zaradi poškodb in šoka zaradi selitve najverjetneje neuspešna.
Arheologi Koroškega pokrajinskega muzeja so na Javorniku na Ravnah na Koroškem našli več vzorcev prosa, najstarejši je s konca 14. oziroma 13. stoletja pred našim štetjem. To je tako najstarejše znano proso v Sloveniji.
Ministrstvo za kulturo pravi, da so po več strokovnih preveritvah rešitev sprejeli težko odločitev, da divjega kostanja ni mogoče ohraniti ne na trenutni ne na novi lokaciji. Medtem je peticijo "Kostanja pred Dramo ne damo" podpisalo več kot 1200 ljudi.
Umrl je še zadnji živeči Francoz, ki se je usodnega 6. junija 1944 izkrcal v Normandiji. Leon Gautier je dočakal 100 let. "Ubijaš ljudi na drugi strani, ki ti nikoli niso storili ničesar, ki imajo družine in otroke. Zakaj?" je dejal lani.
Na arheološkem območju Segeste na Siciliji so arheologi odkrili več kot 2000 let star grški hišni oltar, ki so ga verjetno uporabljali v času, ko je bila helenistična kultura s svojo vplivnostjo na vrhuncu.
"Nadežda je moški, a vsi mi ženske," je o Nadeždi Petrović ob neki priliki izjavil Ferdo Vesel in s tem slikarski kolegici priznal pogum, ki ga veliko slikarjev ni premoglo.
Kmečkih uporov na prehodu iz srednjega v novi vek je bilo na slovenskem prostoru več kot 100, in čeprav niso bili uspešni pri doseganju konkretnih zahtev, so vplivali na to, da je bilo fevdalce malce strah pri pretiranem navijanju davščin in tlake.
Po hudi bolezni je v 80. letu starosti umrl zgodovinar, upokojeni profesor dr. Janez Marolt, ki je svoje bogato zgodovinsko znanje, zlasti poznavanje starega Vzhoda, prenašal študentom na več fakultetah.
Moški, ki je prejšnji teden v steno rimskega Koloseja vklesal svoje ime in ime svojega dekleta, je angleški turist, ki pa je medtem Italijo verjetno že zapustil.
Avstrijski egiptolog je Slovenskemu etnografskemu muzeju podaril izbor svojih fotografij egipčanskih svetišč in grobnic, ki se stojijo ob reki Nil, na rečnih otokih in v puščavskih oazah. Zdaj se skozi Dediščino starega Egipta sprehodite kar v Ljubljani.
Na zidu atrija ene od hiš, ki stoji blizu pekarne na območju Pompejev, so nedavno odkrili tihožitno fresko, na kateri je po mnenju strokovnjakov najverjetneje upodobljen ploščat kruh, znan kot fokača, tako rekoč predhodnica pice.
Amsterdamski muzej, ki je leta 2009 odprl svoja vrata kot izpostava sanktpeterburškega Ermitaža, je po ruski invaziji v Ukrajini pretrgal stike s to znamenito ustanovo. Muzej bo dobil novo ime, napovedano je tudi partnerstvo z več galerijami po svetu.
V ponedeljek so po družbenih omrežjih zaokrožili videoposnetki turista, ki na steno rimskega Koloseja vpisuje svoje ime in ime svojega dekleta. Posnetke je opazila italijanska policija, ki je že sprožila preiskavo, vendar moškega še ni identificirala.
Kmečki upori so stalnica učbenikov, navdih umetnikom, odmevajo v popularni kulturi. Prispodoba kmeta z vilami in bežečega grofa se najde v vsakdanjih modrovanjih o politiki. Ob obletnicah dveh pomembnejših uporov jih osvetljujemo iz več zornih kotov.
V Postojni so pripravili razstavo Zgodnejša ledena doba pri nas – nova odkritja, ki na ogled postavlja najnovejše najdbe iz pleistocena, med drugim fosilizirane kosti in zobe merkovega nosoroga, opic makak, orjaških mačk in hijen ter sledi pračloveka.
Muzikolog Drago Kunej je nekega dne prejel klic, ki je spremenil zgodovino. Kot je povedal, je šlo za izjemno najdbo, ki je "močno razburila strokovno in laično javnost".
Spomin na bitko pri Sisku je že nekoliko razvodenel do današnjih dni. Včasih pa je bil dan sv. Ahaca (22. junij), to je dan, ko je združena krščanska vojska leta 1593 pri Sisku ustavila turški prodor v notranjeavstrijske dežele, precej velik praznik.
V francoski jami La Roche-Cotard so odkrili sledi slikanja s prsti, ki je najverjetneje delo neandertalca pred več kot 57.000 leti.
V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) stoletnico ustanovitve zaznamujejo s celodnevnim prazničnim dogodkom v četrtek, 22. junija. V okviru prazničnega dogodka bodo med drugim ob 18. uri odprli prvi del nove stalne razstave Človek in čas.
Ekipa raziskovalcev s slovenskim arheologom Ivanom Šprajcem na čelu je v džungli v južni Mehiki odkrila ostanke prej neznanega starodavnega majevskega mesta, ki je verjetno bilo pomembno središče osrednje nižinske regije polotoka med letoma 250 in 1000.
Neveljaven email naslov
