Župan Bologne Matteo Lepore je na tiskovni konferenci poudaril, da Piazzo di Porta Ravegnana morajo zapreti, če hočejo "rešiti" stolp Garisenda. "Ta intervencija ni zato, ker bi mislili, da se bo stolp vsak hip porušil," miri. "Posredujemo zato, ker bi stolp radi restavrirali in ga naredili varnega."

Srednjeveška Bologna je slovela po številnih stolpih in stolpičih – bilo jih je vsaj 180 –, do danes pa se jih je ohranilo le nekaj. Med njimi sta tudi slovita Asinelli in Garisenda; prvi je visok 97 metrov, drugi, o katerem teče beseda danes, pa samo pol toliko, 48 metrov. Stolpa sta nastala med letoma 1109 in 1119, stojita na križišču petih cest, ki vodijo do glavnih vhodnih vrat srednjeveškega mesta.

Nagnjen bolj od slavnega stolpa v Pisi
Usoda stolpa Garisenda je predmet javne razprave, že odkar so strokovnjaki z Univerze v Bologni zaznali anomalije v njegovem nagibanju. Nagnjen je za kar štiri stopinje – za primerjavo: sloviti stolp v Pisi je nagnjen za "samo" 3,9 stopinje. Krivdo za njegovo poševnost pripisujemo temu, da so se tla pod njim v 14. stoletju posedla.

Stolp zdaj preverjajo, da bi zasledili kake razpoke, okrog zgradbe pa so namestili senzorje, ki bodo opozarjali na premike. Temelje stolpa bodo utrdili z novimi gradbenimi materiali. Trenutno je zaprt tudi stolp Asinelli, na katerega se obiskovalci načeloma lahko vzpnejo.

"Iščemo kogar koli, ki bi nam lahko pomagal"
Mestni svet bo ustanovil poseben odbor, ki bo nadzoroval obnovo stolpa Garisenda. "Iščem kar največjo strokovnost, in sicer v nacionalnem in mednarodnem merilu ... Iščemo kogar koli, ki bi nam lahko pomagal," je bil iskren Lepore.

Čeprav je župan v izjavah za javnost ubral zelo pomirjujoč ton, pa številne skrbi, da bi se stolp dejansko lahko sesedel. "Bojim se pomisliti, kako bi bilo izgubiti nekaj, kar je delček duše tega mesta," je za časopis Corriere della Sera komentiral pisatelj in scenarist Carlo Lucarelli. "Stolpa sta se mi vedno zdela nekaj samoumevnega, na dober način, tako kot človek za samoumevno jemlje prisotnost na primer brata."

"Vse skupaj me skrbi v več pogledih, še posebej to, da je bila ta novica predstavljena kot presenečenje. Ampak kako je lahko kdo presenečen, če so stolp domnevno že leta opazovali," je izpostavil režiser Giorgio Diritti. Če bi bilo treba, bi šel sam "držat stolp pokonci", je še dodal.

Bolj optimističen je senator Pier Ferdinando Casini. "Stolp Garisenda je prestal preizkušnjo več stoletij in tudi to nezgodo bo prestal."

Občudoval ga je že Dante
Imeni sta slavna stolpa dobila po znanih bolonjskih družinah, ki naj bi ju dali zgraditi, vendar pa pomanjkanje dokumentov te domneve postavlja na trhle noge. Ime družine Asinelli se na primer prvič pojavi šele leta 1185, skoraj 70 let po tem, ko naj bi bila končana gradnja "njenega" stolpa.

Stolp Garisenda si je slavo prislužil tudi z večkratno omembo v Dantejevi Božanski komediji in v Rimah, kjer opeva tudi svoje življenje v Bologni. Ko so ga postavili, je bil stolp visok približno 60 metrov, a so ga morali že v 14. stoletju znižati, ker se je vse nevarneje nagibal k tlom.