Če se bodo njune domneve izkazale za pravilne, 32-centimetrski disk torej ne bo več veljal za najstarejšo znano upodobitev vesolja. Pri tem ne gre le za občutno mlajšo datacijo, pač pa sta arheologa Rupert Gebhard in Rüdiger Krause prepričana, da v resnici disk ne predstavlja astronomske podobe neba, temveč le simbolično predstavitev posameznih zvezd.

Disk iz Nebre, ki sta ga na Saškem v Nemčiji v nezakonitih izkopavanjih leta 1999 našla dva lovca na zaklade, je kot delo zgodnje bronaste dobe dolgo veljalo za najstarejšo upodobitev kozmosa. V študiji, ki sta jo objavila v reviji Archaelogical Information, pa Gebhard in Krause zdaj trdita, da je najdba iz železne dobe. Sama ugotavljata, da je disk star kakšnih 2600 let, medtem ko ga je stroka sprva ocenila za 3600 let staro delo.

Disk, ki je okrašen s simboli Sonca, Zemlje in zvezd, je bil leta 2013 uvrščen na Unescov seznam Spomin sveta. Ena najodmevnejših arheoloških najdb konca 20. stoletja je nekaj let krožila na črnem trgu, dokler je niso leta 2002 zasegli med nezakonitim poskusom prodaje v Baslu. Oblasti so odkrile najditelja, prek njih pa samo najdišče. Danes so predmeti, ki so ležali na 252 m visokem hribu Mittelberg, v državnem muzeju prazgodovine v nemškem mestu Halle.

Ob disku naj bi ležala še dva bronasta meča, za katera arheologa Gebhard in Krause trdita, da nista del skupne najdbe, dvomita pa tudi o lokaciji, kjer naj bi ju našli. "Disk je treba obravnavati kot individualno najdbo," besede Rüdigerja Krauseja, sicer tudi profesorja evropske prazgodovine na Univerzi v Frankfurtu, navaja Deutsche Welle. Kot meni, disk preprosto ne spada k spremljajočim predmetom, na podlagi katerih so prvotno določili tudi datacijo. Krause je bil kot specialist za analize kovin zadolžen za ta del študije.

Z Gebhardom, direktorjem državne arheološke zbirke v Münchnu in profesorjem prazgodovine na Univerzi v Münchnu, sta pred nekaj leti opravila mikroskopske raziskave posameznih najdb. Na podlagi prvih raziskav so predmete obravnavali kot izdelke iz istega tipa bakra, vendar nemška arheologa o tem dvomita, saj se izotopi diska ne ujemajo s preostalimi predmeti.

Da je potrebna previdnejša obravnava predmetov kot enotne najdbe, sta pomislila tudi zaradi dimenzije luknje, v kateri naj bi vse to našli, saj je ta po Krausejevih besedah premajhna. Gebhard tudi na podlagi analize podobe domneva, da je disk nekje iz obdobja od 800 do 50 pr. n. štetjem. Upodobitev bi lahko primerjali recimo z zgodnjekeltskim mečem iz Allacha iz 5. stoletja pr. n. št.

Po prvotnih interpretacijah naj bi bil disk astronomski instrument za določanje kozmoloških dogodkov leta, vendar pa najstarejši pisni viri takšno znanje omenjajo šele tisočletje pozneje, kar bi ustrezalo Gebhardovi in Krausejevi novi dataciji. Če bo z novimi ugotovitvami disk iz Nebre prenehal veljati za najstarejšo ponazoritev neba, bi ta naziv lahko pripadel zvezdni uri na nagrobni poslikavi v Tebah iz 1463 pr. n. št.