Restavrator Alberto Marcon v Doževi palači med mapiranjem propadajočih delov ogromne oljne slike Paradiž, ki jo je beneški slikar Tintoretto (1518–1594) dokončal leta 1592. Umetnik je v svojem času veljal za izjemno plodovitega in drznega slikarja, le nekaj let po njegovi smrti so ga začeli postavljati ob bok Tizianu in Paolu Veroneseju, trojica pa je obveljala za najpomembnejše predstavnike beneške umetnosti. Foto: AP
Restavrator Alberto Marcon v Doževi palači med mapiranjem propadajočih delov ogromne oljne slike Paradiž, ki jo je beneški slikar Tintoretto (1518–1594) dokončal leta 1592. Umetnik je v svojem času veljal za izjemno plodovitega in drznega slikarja, le nekaj let po njegovi smrti so ga začeli postavljati ob bok Tizianu in Paolu Veroneseju, trojica pa je obveljala za najpomembnejše predstavnike beneške umetnosti. Foto: AP

Projekt v Doževi palači (it. Palazzo Ducale), ki je bila v središču političnega življenja v pomorski Beneški republiki, poteka pod vodstvom tamkajšnje Fondazione Musei Civici. Italijanska vlada je za projekt, ki so ga zagnali junija letos in bo trajal predvidoma 14 mesecev, zagotovila 500.000 evrov.

Restavratorji uporabljajo premične odre, prostori so lahko še zmeraj odprti za obiskovalce. Foto: AP
Restavratorji uporabljajo premične odre, prostori so lahko še zmeraj odprti za obiskovalce. Foto: AP

Restavratorji bodo v tem času pregledali vsak centimeter palače, ki vsebuje nekaj najveličastnejših umetnin na svetu, vključno s slikami Tintoretta in Tiziana, piše Associted Press (AP).

Ukvarjanje z eno največjih slik na svetu
Restavratorji uporabljajo premične odre, tako da se lahko posvečajo delu na majhnih delih površin naenkrat, pri tem pa so prostori lahko še zmeraj odprti za obiskovalce. V dvorani velikega sveta (Sala del Maggior Consiglio) je na ogled ena največjih slik na svetu. Beneški slikar Tintoretto je namreč svoj Paradiž (Il Paradiso) ustvaril na približno 150 kvadratnih metrih.

Restavrator Alberto Marcon centimeter za centimetrom proučuje površino in locira poškodovane dele te obsežne oljne slike, ki kličejo po restavriranju ali manjših posegih. Na nasprotni strani dvorane velikega sveta se drugi restavrator posveča dovršenemu frizu okoli stropa, v bližnji dvorani deseterice pa ena od restavratork vbrizgava lepilo v pozlačeno leseno okrasje, da ga zašči pred propadanjem.

Podatki o stanju umetnin skozi čas
Nabrane informacije bodo nato vključili v podatkovno zbirko, ki bo ekipi pomagala pri prihodnjih odločitvah. To ni le vprašanje, pri katerem morajo posredovati z majhnimi posegi ali pri katerem bodo potrebni večji napori za konserviranje, temveč tudi spremljajo ohranjenost določenega umetniškega dela skozi čas. Na zgradbe in umetniška dela v 1600 let starih Benetkah še posebej slabo vplivata vlaga in slana voda.

Doževa palača, mojstrovina beneške gotike, stoji na robu Trga svetega Marka. Foto: AP
Doževa palača, mojstrovina beneške gotike, stoji na robu Trga svetega Marka. Foto: AP

Preventivna konservacija kot novo področje konservatorstva?
Direktorica projekta arhitektka Arianna Abbate pojasnjuje, da je to projekt brez primere, pri katerem je monitoring umetnin glavna prednostna naloga. Takšna "preventivna konservacija" bi lahko pomenila "novo področje konservatorstva". Po njenih besedah je njihovo primarno delo vizualno in taktilno, ob tem pa vključuje tudi spremljanje z magnetnimi materiali, endoskopskimi, fotografskimi in multispektralnimi tehnikami.

V nekaterih primerih je propadanje tako hudo, da morajo nemudoma posredovati, zato je ekipa v doževi zasebni kapeli postavila začasni studio, v katerem se lahko restavratorji ukvarjajo s posameznimi slikami. Ko bo celotno delo končano, bodo na delu še druge skupine, kot je ameriška neprofitna organizacija Save Venice, in pomagale financirati nadaljnje potrebne posege, še piše AP.