Ljubljanski plemič polihistor, zgodovinar, topograf, etnograf in risar Janez Vajkard Valvasor (28. 5. 1641–19. 9. 1693) je neločljivo povezan z zgodovinsko deželo Kranjsko. Svoji domovini je z izdajo monumentalnega dela Slava vojvodine Kranjske leta 1689 v Nuernbergu postavil trajni spomenik, po zaslugi katerega kranjsko ime še ostaja živo. Nedavni knjižni prevod njegovega dela pa prikazuje njegov prispevek tudi k poznavanju sosednjih prostorov, predvsem Koroške, pa tudi severozahodnega dela današnje Republike Hrvaške.

Valvasor se je več desetletij ukvarjal s koroško krajino
Valvasor se je s Koroško začel ukvarjati z njegovo ustalitvijo na Bogenšperku leta 1672 in ji posvetil tri od devetih knjižnih del, ravno toliko kot svoji rodni deželi Kranjski. Ker je to deželo poznal precej slabše kot Kranjsko, jo je tudi obravnaval neprimerno manj obsežno in manj temeljito. Kljub temu so Valvasorjeva dela dragocen vir za proučevanje zgodovine Koroške v drugi polovici 17. stoletja.

Valvasorjev najpomembnejši izvirni prispevek so upodobitve koroških gradov, samostanov, trgov in mest, ki so bile skoraj v celoti narejene po zgledu njegovih lastnoročnih skic, kajti besedila je sestavil večinoma na podlagi obstoječe literature.

Večkrat prepotoval vrhove Karavank
Valvasor je večkrat potoval čez gorato kranjsko-koroško deželno mejo, pot tja pa ga je najverjetneje vodila čez Ljubelj. Iz njegovih lastnih besed lahko razberemo, da je moral biti večkrat na njegovem vrhu.

Najpozneje v drugi polovici sedemdesetih let je zasnoval drzen in za tiste čase težko izvedljiv načrt novega predora pod Ljubeljem. O tem megalomanskem projektu vemo le to, kar je o njem povedal sam. Po njegovih besedah naj bi izvedbo načrtov preprečil izbruh kuge na Dunaju leta 1679, toda vprašanje je, ali je bila epidemija resnično poglavitni razlog. Med vrsticami lahko namreč razberemo, da cesar ni bil naklonjen Valvasorjevim zahtevam po določeni finančni pomoči in trajni pravici do pobiranja mitnine.

Ob Slavi vojvodine Kranjske pisal tudi Popolno topografijo nadvojvodine Koroške
Proti koncu osemdesetih let, v času najintenzivnejših priprav na izdajo Slave vojvodine Kranjske, se je Valvasor odločil za izvedbo še enega velikega podviga – objavo Popolne topografije Koroške. O svojem ukvarjanju s severno kranjsko sosedo je spomladi 1686 seznanil tudi Kraljevo družbo, ki ji je poslal izvod Popolne topografije Koroške iz leta 1681 in bakrorez Celovca iz leta 1680. Knjigo mu je natisnil znani nürnberški založnik Wolfgang Moritz Endter, ki je poskrbel tudi za natis Slave vojvodine Kranjske.

Po vsebini Popolna topografija Koroške spominja na XI. knjigo Slave vojvodine Kranjske, v kateri so v sliki in besedi predstavljeni deželni gradovi, samostani, mesta in trgi. Poleg topografskega orisa dežele je Valvasor vsak bakrorez opremil s kratkim besedilom. Uvodnemu opisu dežele sledijo na 264 oštevilčenih listih po abecednem vrstnem redu razvrščene podobe in opisi krajev.

Skupaj knjiga obsega 230 bakrorezov. Iz nemškega jezika so prevajali Božidar Debenjak, Primož Debenjak, Doris Debenjak, iz latinskega jezika sta prevajala Aleš Maver in Matej Petrič, spremno študijo pa je napisal Jernej Kotar. Knjiga je izšla v nakladi 100 numeriranih izvodov z ročno vezavo, ki obsegajo 320 strani.

Janez Vajkard Valvasor je umrl na današnji dan pred 330 leti
Imel je 16 bratov in sester. Gimnazijo je obiskoval pri jezuitih v Ljubljani in dopolnjeval svoje znanje s potovanji po Nemčiji, Franciji, Švici. V vojaških službah se je udeležil vojne proti Turkom. Leta 1672 se je poročil z Ano Maksimilino, skupaj sta imela 11 otrok. Umrl je pri 52 letih v Krškem.

Večino svojega življenja je posvetil znanosti, zbirateljstvu in preučevanju osrednjega dela današnje Slovenije. Bil je eden prvih sistematičnih kartografov pri nas. Prvi se je začel ukvarjati z bakrotiskarstvom in ustanovil grafično podjetje. Zbiral je takratna pomembna znanstvena dela, glasbila, star denar. Ker so stroški njegovega zbirateljstva in tiskarstva presegli njegove denarne sposobnosti, je leta 1692 prodal skoraj vse svoje premoženje.