V članku, objavljenem v znanstveni reviji Scientific Reports, so avtorji zapisali, da jim je tehnika omogočila ustvariti en sam zvok, ki so ga opisali kot samoglasnik, približno kakršnega izgovorimo pri angleških besedah bed in bad.

Težaven jezik, ki je izgubil veliko mase
Ta plahi ton najverjetneje ni natančen odraz govora egipčanskega svečenika, mumificirano telo katerega so uporabili raziskovalci, saj je njegov jezik v treh tisočletjih izgubil velik del svoje mase. Njegovo mumijo hranijo v muzeju v Leedsu.

"Ustvarili smo verodostojen zvok glede na oblikovanost govoril, vendar zaradi stanja jezika ne bi pričakovali natančnega govornega ujemanja," je za Associated Press (AP) dejal soavtor članka David M. Howard z londonske univerze Royal Holloway. "Kljub temu pa gre za nekaj, kar še raziskujemo, tako da bo nekega dne to mogoče," je še dejal Howard.

Otorinolaringolog Rudolf Hagen z univerzitetne bolnišnice v Würzburgu v Nemčiji, ki je specializiran za rekonstrukcijo prsnega koša in ni bil vključen v raziskavo, je skeptičen glede dela raziskovalcev. Celo vrhunska medicina se trudi, da bi uspela ljudem brez prsnega koša omogočiti "normalen" glas, je svoj dvom glede rezultata izrazil Hagen.

Pomoč pri interpretiranju zgodovinske dediščine
Soavtor članka John Schofield, arheolog z univerze v Yorku, je dejal, da bi lahko ta tehnika pomagala ljudem pri interpretiranju zgodovinske dediščine. "Ko se obiskovalci muzejev srečujejo s preteklostjo, je to običajno vizualno srečanje," je dejal arheolog.

"S tem glasom lahko to spremenimo in naredimo to srečanje večdimenzionalno. Nič ni bolj osebnega od posameznikovega glasu, zato menimo, da bo slišanje glasu nekoga iz tako oddaljenega časa nepozabno doživetje, zaradi česar bodo znova oživeli kraji dediščine, kakršen je Nesjamunov tempelj Karnak," je še dejal Schofield za AP.