Plošča prinaša alternativno različico desetih zapovedi, kot jih poznamo danes. Izpuščena je zapoved
Plošča prinaša alternativno različico desetih zapovedi, kot jih poznamo danes. Izpuščena je zapoved "Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga!", dodana pa je zapoved o čaščenju na gori Gerizim, svetem kraju na današnjem Zahodnem bregu. Foto: EPA

Anonimni kupec, ki je na sredni dražbi hiše Sotheby's za kamnito tablo odštel pet milijonov dolarjev, jo namerava donirati izraelski instituciji, so potrdili v dražbeni hiši.

Plošča naj bi po oceni dražbene hiše datirala v čas med letoma 300 in 800 n.š. Foto: AP
Plošča naj bi po oceni dražbene hiše datirala v čas med letoma 300 in 800 n.š. Foto: AP

V dražbenem katalogu so potencialni kupci pred prodajo lahko prebrali, da je kamnita plošča stara okrog 1500 let in da datira v rimsko-bizantinsko obdobje. Tehta dobrih 52 kilogramov, dolga je 60 centimetrov, besedilo na njej pa je vklesano v zgodnji obliki hebrejščine, ki jo stroka označuje kot paleohebrejščino.

"Neposredna vez s koreninami verovanja"
V dražbeni hiši so napovedali, da bodo tablo lahko prodali za najmanj milijon in največ dva milijona dolarjev. Na koncu so bili lahko še veliko bolj veseli: po desetih minutah intenzivne dražbe je kladivo padlo pri znesku 5,4 milijona dolarjev. "Tak znesek je odraz neprimerljivega pomena tega artefakta," je komentiral Sothebyjev strokovnjak za knjige in rokopise Richard Austin. "Stati pred to ploščo je izkušnja brez primere – ponuja nam neposredno povezavo s skupnimi koreninami verovanja in kulture, ki še danes oblikujejo naš svet."

Ploščo je leta 1943 odkril Jacob Kaplan. Po njegovih navedbah so jo prvič odkopali trideset let prej, leta 1913, med gradnjo železnice v današnjem južnem Izraelu. Najditelj jo je doma uporabljal kot tlakovec, pri čemer je bila stran z vklesanimi zapovedmi obrnjena navzgor. Zdaj že pokojni Kaplan je svoje ugotovitve leta 1947 objavil v zborniku Bilten združenja za raziskovanje judovske Palestine.

V dražbeni hiši so napovedali, da bodo tablo lahko prodali za najmanj milijon in največ dva milijona dolarjev – na koncu pa so jo prodali za pet milijonov. Foto: EPA
V dražbeni hiši so napovedali, da bodo tablo lahko prodali za najmanj milijon in največ dva milijona dolarjev – na koncu pa so jo prodali za pet milijonov. Foto: EPA

Plošča je nato leta 1995 prišla v roke izraelskega trgovca s starinami in od njega v Živi muzej tore v Brooklynu. Artefakt je nato leta 2016 za 850 tisoč dolarjev odkupil zbiratelj Mitchell S. Cappell, ki jo je zdaj z velikim dobičkom prodal na dražbi.

Nekam pravljična zgodba o zakladu, ki ga ni nihče opazil
Profesorica kulturnodediščinskega prava na Univerzi DePaul Patty Gerstenblith je petmilijonsko prodajno ceno za New York Times opisala kot "izjemno", pri tem pa opozorila, da bi bilo dvome v zvezi s ploščo "vzeti resno". "Izvora pisave na plošči se ne da objektivno potrditi; dokaz bi bil denimo to, da je bila dokazano najdena v dokumentiranem arheološkem izkopavanju," je pojasnila. "Več elementov te zgodbe je precej neverjetnih, na primer to, da ni več desetletij nihče opazil, da gre za dragocen predmet."

Besedilo na plošči je še vedno v celoti berljivo, najbolj zabrisano pa je na sredini, kjer naj bi, v skladu z zgodbo o njeni provenienci, ljudje hodili po njej kot po tlakovcu. Foto: EPA
Besedilo na plošči je še vedno v celoti berljivo, najbolj zabrisano pa je na sredini, kjer naj bi, v skladu z zgodbo o njeni provenienci, ljudje hodili po njej kot po tlakovcu. Foto: EPA

"Morda pa je prava ..."
Zaveda pa se, da predmeti, povezani s svetopisemskim izročilom, na trgu s starinami praviloma dosegajo nadpovprečne cene. "Kupci so večkrat pripravljeni tvegati z nakupom predmetov z nezanesljivo dokumentacijo o izvoru."

Tudi zgodovinar Brian I. Daniels je za omenjeni časopis opozoril, da "med artefakti iz te regije kar mrgoli ponaredkov. Morda pa je absolutno avtentična in je to resnično zgodovinska najdba."

Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da je čisto mogoče, da so napis v ploščo vkopali takrat, ko je bila najdena, in ne že v rimsko-bizantinskem obdobju. "Ampak tega ne moremo dokončno vedeti," opozarja tudi Christopher A. Rollston, predstojnik katedre za klasične in bližnjevzhodne jezike in civilizacije na Univerzi Georgea Washingtona. "Konec koncev do tega odkritja ni prišlo med arheološkimi izkopavanji. V resnici ne vemo niti, kdo je ploščo dejansko našel."

Rollstonu se zdi sumljiva tudi trditev, da so ploščo uporabljali kot tlakovec. "Težava je v tem, da nimamo nobene dokumentacije iz leta 1913. Ker roparji in ponarejevalci pogosto napletejo take zgodbe, da bi artefaktu dali pridih avtentičnosti, bi čisto lahko šlo samo za zgodbo, ki jo je ponarejevalec natvezil kakemu preprodajalcu z umetninami."

Sothebyjev strokovnjak Selby Kiffer kot ključ za datiranje kamnite plošče navaja sledi obrabe in vremenskih vplivov na kamnu. Prav tako se mu zdi pomembna pisava: "Pisava je ključnega pomena. Imamo podatke, kdaj je paleohebrejska pisava izginila iz splošne rabe."

Namerno "alternativen" izbor zapovedi?
Plošča prinaša alternativno različico desetih zapovedi, kot jih poznamo danes. Izpuščena je zapoved "Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga!", dodana pa je zapoved o čaščenju na gori Gerizim, svetem kraju na današnjem Zahodnem bregu.

Ravno zadnje Rollstonu vzbuja dvome: "V zadnjih 150 letih ponarejevalci v svoje ponaredke radi stlačijo kake presenetljive vsebine. To naredijo namerno, da vzbudijo večje zanimanje za svoj predmet."