Po odstranitvi maha in druge vegetacije so se pokazali številni petroglifi. Foto: Fundacija za dokumentacijo skalnih vreznin v Bohuslänu
Po odstranitvi maha in druge vegetacije so se pokazali številni petroglifi. Foto: Fundacija za dokumentacijo skalnih vreznin v Bohuslänu

Glede na poročilo strokovnjakov so skalne vreznine oziroma petroglifi stari okoli 2700 let. Do najdbe so prišli na začetku maja v bližini mesta Kville v švedski pokrajini Bohuslän, ki je znana po stvaritvah na skalah. Najslavnejše so podobe iz bronaste dobe v kraju Tanumu, ki so uvrščene na Unescov seznam svetovne dediščine. Po pisanju Artneta ekipa raziskovalcev verjame, da gre za največje odkritje tega stoletja na območju Bohusläna.

Ustvarjeni s čolnov ali nekakšnih gradbenih odrov
Petroglife so odkrili na strmi steni, ki je bila nekoč del roba otoka, preden se je gladina morja v nekaj stoletjih postopno znižala za približno 12 metrov. Raziskovalci zato domnevajo, da so avtorji vreznin uporabili čolne ali nekakšne gradbene odre, ki so stali na ledu, da so lahko dosegli skalno površino. Pravzaprav so tudi raziskovalci, ki so izvajali terensko delo za Fundacijo za dokumentacijo skalnih vreznin v Bohuslänu, postavili lastne gradbene odre, da so dosegli in dokumentirali skalno površino.

Foto: Fundacija za dokumentacijo skalnih vreznin v Bohuslänu
Foto: Fundacija za dokumentacijo skalnih vreznin v Bohuslänu

Zadnja skupina petroglifov, ki so jih odkrili, vključuje skoraj štiri metre dolgo ladjo, pa upodobitve ljudi, vozov, vpreg in konjev. "Kar dela te petroglife povsem edinstvene, je to, da so tri metre nad današnjo površino tal. Motivi ležijo na ravni liniji, ki sledi višini morske gladine od približno 700 do 800 pr. n. št. Tudi motivi so slogovno skladni s tem časovnim obdobjem," je v izjavi zapisala omenjena fundacija.

Beli petroglifi vidni s kopnega in nekdaj tudi z morja
Vreznine so ustvarili z udarjanjem kamnov ob granitno skalo, s čimer se je razkrila spodnja bela plast. Prav barva je petroglife poleg njihove velikosti naredila dobro vidne tako s kopnega kot z ladij, ki so plule mimo. A pomen teh skalnih vreznin ostaja neznan. Včasih so jih uporabili za označevanje ozemlja, vendar raziskovalci menijo, da ponavljajoči se motivi petroglifov nemara nakazujejo, da so bili uporabljeni za pripovedovanje.

Petroglife so odkrili na območju kmetije, ki je v lasti Lennarta Larssona, ki je zadovoljen z odkritjem. "Nisem aktivno iskal petroglifov, a je to zelo zabavno. Lahko sedim doma na balkonu in opazujem človečke in ladje na prostem," je dejal za švedsko nacionalno televizijsko hišo Sveriges Television (SVT).

Pri Larssonovih so zadovoljni z nedavnim odkritjem raziskovalcev na njihovi kmetiji. Foto: Fundacija za dokumentacijo skalnih vreznin v Bohuslänu
Pri Larssonovih so zadovoljni z nedavnim odkritjem raziskovalcev na njihovi kmetiji. Foto: Fundacija za dokumentacijo skalnih vreznin v Bohuslänu