Znanstveniki so žensko mumijo, ki so jo odkrili v kompleksu pogrebnih templjev in grobnic Deir al Bahari pri Luksorju, pregledali z računalniško tomografijo (CT) in ugotovili, da bi lahko umrla v hudih mukah. Izraz krika pa se je na njenem obrazu lahko ohranil zaradi redkega primera nenadne oblike mrliške okorelosti, ki se pojavi takoj ob smrti in se izraža kot zakrčenost in otrdelost telesnih mišic.

Po besedah radiološke profesorice rentgenologije na Univerzi v Kairu Sahar Salim so raziskave pokazale, da je bila ženska v trenutku smrti stara 48 let, visoka je bila približno 1,55 metra. Trpela je za blago obliko artritisa in je izgubila nekaj zob. Nenavadno je to, da niso našli sledi vreza, ki je bil potreben, da so odstranili notranje organe, prav tako mumiji teh sploh niso odstranili. "To me je presenetilo, saj je v času Novega kraljestva, torej v obdobju 1550–1069 pr. n. št. postopek mumificirana predvidel odstranitev vseh organov, razen srca," pove. Sicer so se ohranile tudi mumije z notranjimi organi, ampak običajno je bila to posledica površno izvedenega postopka balzamiranja pri revnejših družbenih slojih, o čemer pa pri tej mumiji ne moremo govoriti.

Površno izveden postopek balzamiranja ne pride v poštev
Balzamirali in pokopali so jo pred približno 3500 leti, ko so si v Novem kraljestvu uporabljali najboljše pripravke za balzamiranje, kot so brinovo olje in smolna kadila. Kot še pojasni profesorica, so v starem Egiptu med balzamiranjem običajno usta umrlega zaprli in čeljust povezali z glavo, da ta po smrti ne bi omahnila. Pripravke, ki so jih uporabili za balzamiranje kričeče mumije, so predobre kakovosti, da bi bila odprta usta zgolj posledica površno izvedenega postopka balzamiranja, je prepričana. Verjetno med balzamiranjem ust niso mogli zapreti, težko je namreč verjeti, da bi takšen izraz namerno ohranjali za večnost, domneva Sahar Salim.

Vzrok smrti ostaja neznan
Njeno telo je bili dobro mumificirano z vsemi dragocenimi pripravki in vsem, kar spada k najboljše izvedenim postopkom, na njej so našli dragocena prstana, na glavi pa ima lasuljo, ki so jo skrbno izdelali iz vlaken datljevca. "Razlaga za odprta usta mora biti torej drugje – kot kaže, je ženska kričala od muke ali bolečine in pojav nenadne mrliške okorelosti je ohranilo takšno stanje ust," razlaga Sahar Salim. "Dejanske okoliščine njene smrti ostajajo neznane, zato razloga za kričeč izraz ne moremo potrditi z gotovostjo," dodaja.

Mrliški spazem je slabo raziskano oz. poznano stanje, ki se običajno pojavi po hudem fizičnem ali psihičnem trpljenju, kjer pride do okorelosti mišic takoj po smrti. Navadno se namreč okorelost mišic pojavi v prvih treh urah po smrti in v povprečju vztraja od 24 do največ 96 ur, ko jo prekine mišična avtoliza. "V nasprotju z okorelostjo mišic mrliški spazem prizadene le skupino mišic, in ne celotnega telesa," je za Reuters pojasnila profesorica.

Vzrok smrti torej ostaja neznan, kar je pogosto, saj lahko tega določijo le, če sledi znakov pokaže CT. Pri treh kraljevih mumijah so denimo odkrili poškodbe glave, prerezan vrat in srčne bolezni.

Članica ugledne družine arhitekta Senenmuta
Žensko mumijo so leta 1935 odkrili v leseni krsti v Senenmutovi grobnici – Senenmut je bil kraljevi arhitekt in oskrbnik, nekateri pa domnevajo, da tudi ljubimec kraljice Hačepsut (vladala je med letoma 1479 in 1458 pr. n. št.). Ležala je v prostoru pod Senenmutovo družinsko grobnico. Njena identiteta še ni znana, na podlagi nakita, s katerim je bila pokopana, pa sklepajo, da je bila visokega stanu. Najverjetneje je šlo za bližnjo sorodnico, ki so jo položili v skupno družinsko počivališče.

Analiza lasulje je pokazala, da so posamezne snope obdelali z minerali kremenjaka in magnetita, da bi tako ostali trdnejši in črni, s tem pa odraz mladosti pokojne. Njene naravne lase so pobarvali s kano in negovali z brinovim oljem. To ni edina najdena mumija s tako izrazitim izrazom, primere so našli tako v Egiptu kot na območju Amerik.