Postavitev o dosežkih, ki so v zgodnjem novem veku spodbujali razvoj v Ljubljani, odpirajo nocoj v Mestnem muzeju Ljubljana. Razstava obravnava kulturne in duhovne vrhunce mesta med letoma 1500 in 1800. Sestavlja jo okoli 500 predmetov, med katerimi so nekateri na ogled prvič, in predstavitve ključnih osebnosti časa. V ospredju so ne le Ljubljančani, ampak tudi prišleki iz slovenskih in tujih dežel, ki so tkali zgodovino mesta, piše na spletni strani muzeja.

Razstava je na ogledu v letu, ko mineva 200 let od smrti dveh ključnih razsvetljencev našega prostora – barona Žige Zoisa in pesnika Valentina Vodnika, 330 let od natisa Valvasorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske in mineva skoraj 500 let od natisa prve slovenske knjige.

Čas, ki ga osvetljujejo dela, spadajo v čas od protestantizma do razsvetljenstva (1500–1800). To je bil čas velikih družbenih in socialnih sprememb, prvih tiskanih knjig v slovenščini, uvedbe organiziranega šolanja in rojstva znanosti, poudarja avtorica razstave Irena Žmuc.

Verski boj reformacije in protireformacije
V šestih sobah odpirajo tudi tematike verskega boja reformacije in protireformacije v 16. stoletju. Iz obdobja 17. stoletja, ko so se dogajale velike družbene spremembe, so predstavili zlasti spremembe vloge moškega, ki se je z uveljavljanjem absolutizma in najemniške vojske iz vojaka prelevil v učenjaka.

Irena Žmuc si želi, da bi razstava obiskovalce navdala s ponosom, ker imamo v slovenski zgodovini osebnosti, ki so se s svojim znanjem uveljavile tudi v svetu. "Žalostno je, da poznamo le nekaj imen iz tega obdobja slovenske zgodovine," pravi.

Zamolčane teme: prostitucija, menstruacija, stranišča in umivanje
"Želeli smo govoriti tudi o ženski, ki smo jo postavili v zlato sobo. Med drugim predstavljamo mater Eleonoro, ki je kot prva prednica uršulinskega samostana skupaj z naprednimi ljubljanskimi meščani ustanovila šolo za meščanska dekleta," je povedala Irena Žmuc. Dotaknili so se tudi zamolčanih tem, kot so prostitucija, menstruacija, stranišča in umivanje.

V zadnji sobi okoli invalidskega vozička barona Žige Zoisa izpostavljajo slovensko razsvetljenstvo. To gibanje po besedah Irene Žmuc "spremeni tudi našo deželo".

Izvirniki razstavi dajejo veličino
Ogledati si je mogoče tudi knjige, med njimi je 22 izvirnikov, med njimi je prva slovenska slovnica Adama Bohoriča in prvi slovenski štirijezični slovar Hieronima Megiserja, predstavljena pa bo tudi knjiga popotnika z britanskega otočja Edwarda Browna, ki je Ljubljano leta 1673 opisal kot mesto z lepimi cerkvami, gradom in reko Ljubljanico. Izvirniki razstavi dajejo veličino, je še dodala Irena Žmuc.

Večino razstavljenih predmetov z razstave hrani Mestni muzej Ljubljana, veliko jih bo javnosti predstavljenih prvič, nekaj so jih prav za to razstavo tudi na novo odkupili. Nekatere so si med drugim izposodili iz Narodne galerije, Narodnega muzeja Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnice ter Nadškofijskega arhiva Ljubljana.

Ob razstavi je nastal še katalog Mojce Ferle s fotografijami razstavljenih predmetov, pripravljajo tudi številna vodenja, predavanja in delavnice.

Razstava bo na ogled do konca avgusta.