V tem letu bo Narodni muzej Slovenije med drugim v Proštiji na Blejskem otoku odprl stalno razstavo Slovenija v simbolih, v hiši na Metelkovi bo na občasni razstavi predstavil koptske tkanine iz svoje zbirke, v hiši na Muzejski ulici pa bo odprl novo stalno razstavo Prve zgodbe s stičišča svetov.

Dosežki ustvarjalnosti z naših tal
Kitajskemu občinstvu bodo predstavili mozaik izjemnih ustvarjalnih dosežkov na ozemlju Slovenije od prazgodovine do današnjih dni. Na razstavi bodo v prvem delu predstavljeni najpomembnejši predmeti iz najzgodnejših obdobij zgodovine na ozemlju Slovenije, med drugim prazgodovinske ogrlice iz steklenih jagod iz Dolenjske in idol z Barja.

Na Kitajskem bodo deležni tudi predstavitve izjemnih predmetov uporabne umetnosti, ki so jih izdelale tovarne na ozemlju sedanje Slovenije, denimo tovarna beloprstene keramike Žige Zoisa iz Ljubljane in keramična tovarna bratov Schütz iz Liboj. Tretji sklop bo predstavil izdelke pomembnih slovenskih oblikovalcev, med njimi sta Tanja Pak in Almira Sadar. Poseben sklop bo posvečen čebelarstvu, so še zapisali v muzeju.

Sicer pa Muzej lepih umetnosti Čudžjang (Qujiang) skrbi za zbirko, ki je še do sredine februarja v na ogled na razstavi Zlato kitajskih cesarjev v Narodnem muzeju Slovenije.

V slovenskem prostoru prisotni simboli
Od 25. junija bo v Proštiji na Blejskem otoku na ogled torej stalna razstava Slovenija v simbolih, na kateri bodo na osnovi simbolov, prisotnih v slovenskem prostoru, predstavili materialno in duhovno dediščino, ki zaznamuje in predstavlja državo in njene državljane skozi čas.

Tkanine krščanskega prebivalstva Egipta
Nadalje bo od letošnjega oktobra do maja 2020 v muzeju na Metelkovi na ogled razstava Koptske tkanine, ki jih hranijo v Narodnem muzeju Slovenije. Mednje sodijo slikovite tkanine, ki so jih med 3. in 10. stoletjem stkali Kopti, krščansko prebivalstva Egipta, pri čemer gre za enega najstarejših primerkov tekstila v zbirkah narodnega muzeja.

Zbirka, ki vključuje 52 koptskih tkanin, sodi tudi med bolje ohranjene tovrstne na evropskih tleh. Hranijo jo od leta 1890, leta 1962 je bila strokovno obdelana in publicirana, nikoli pa ni bila v celoti predstavljena javnosti na razstavi. Iz tega je sledila odločitev, da jo znova strokovno obdelajo in ovrednotijo ter predstavijo v obliki razstave in kataloga, so sporočili iz muzeja.

Nova stalna postavitev arheoloških zbirk
Z novembrom bo muzej s stalno razstavo Prve zgodbe s stičišča svetov sklenil novo stalno postavitev arheoloških zbirk v hiši na Muzejski pod skupnim naslovom Zgodbe s stičišča svetov, s katero odstirajo najbolj oddaljeno preteklost ozemlja Slovenije, ki jo izpričujejo arheološke najdbe od starejše kamene do bronaste dobe. V razstavo bodo vključene najdragocenejše najdbe iz njihove zbirke, od kamnitih in lončarskih izdelkov s kolišč Ljubljanskega barja do blejskih našivkov, najstarejših zlatih predmetov s slovenskega ozemlja.

Častnik in gentleman Rudolf Cvetko
Kot so še zapisali v muzeju, bodo novembra v Parku vojaške zgodovine Pivka odprli stalno razstavo Rudolf Cvetko ‒ častnik in gentleman, ki bo celovito predstavila častnika 16. Varaždinskega pešpolka in sabljaškega mojstra. Rudolf Cvetko (1880‒1977) je kariero začel kot častnik avstro-ogrske vojske, po upokojitvi pa je nadaljeval pedagoško delo in postavil temelje slovenskemu sabljaškemu športu. V slovensko zgodovino se je zapisal kot prvi Slovenec z osvojeno olimpijsko medaljo (Stockholm, 1912), na razstavi pa bo predstavljena zbirka, ki so jo narodnemu muzeju leta 2003 podarili Cvetkovi dediči.

Najpomembnejše metalurške prelomnice
Decembra pa bodo na Muzejski odprli še medinstitucionalno občasno razstavo Ko zapoje kovina ‒ tisočletje metalurgije na Slovenskem. Iz zgodovinskega razvoja metalurgije bodo izbrali tiste epizode, ki so v slovenskem prostoru pomenile posebej pomembno prelomnico, izpostavili pa bodo tudi sodobne vrhunske dosežke domače stroke in vlogo metalurških panog kot stebra slovenske ekonomije. Razstava nastaja v sodelovanju z ljubljansko Naravoslovnotehniško fakulteto ob praznovanju 100-letnice Univerze v Ljubljani.