Art nouveau, Jugendstil, secesija – v različnih deželah so nastop novega sloga različno poimenovali. In tudi izrazi so bili lokalno različni. Povsod pa je šlo za navdušenje nad gibanjem in naravo.

Devetdeseta leta 19. stoletja so prinesla dva pomembna izuma: kino in art nouveau. Tedaj so bile svetovne razstave odmevnejši dogodek kot danes in razstava leta 1900 v Parizu je v več nacionalnih paviljonih izpostavila prav slog art nouveauja.

Posebnost razstave, ki naj bi med drugim poudarila industrijski napredek, je bil tudi premični pločnik, ki je obiskovalce popeljal po razstavi. Oboje, tako film kot art nouveau, je želelo biti všečno in popularno ter ju je vodila fascinacija nad gibanjem. V svoji knjigi o slogu art nouveau Klaus-Jürgen Sembach zapiše, da je nova umetnost postala metafora utopičnega upanja. Lahko bi se vprašali: upanja na kaj, saj je svet s političnimi konflikti drvel proti prvi svetovni vojni.

Tako rekoč sočasno s to razstavo so v Ljubljani gradili Krisperjevo hišo ali palačo. Gradili so jo v letih 1900 in 1901 po načrtih Maksa Fabianija in je bila prva stavba na tedaj imenovanem Slovenskem trgu ter oblikovana s konturami dinamičnih, lahkotnih cvetličnih vzorcev.

Leseni koli za prikaz uničenja, ki ga ni bilo
Pred nekaj dnevi, skoraj sočasno svetovnemu dnevu art nouveauja 10. 6., sta zakonca Popovič Mestnemu muzeju Ljubljana podarila okno s Krisperjeve hiše. Gre za okno na palači, ki jo je Fabiani predvidel kot eno najbolj reprezentativnih na trgu ob sodnijski palači in tudi reprezentativnih v smislu Ljubljane. Ta del je bil velikopotezno grajen tudi s sredstvi, ki jih je Ljubljana dobila z Dunaja zaradi popotresne obnove.

Danes je znano, da so bili stroški obnove tudi prikrojeni: Ljubljana ob potresu ni bila tako poškodovana, kot kažejo fotografije stavb, podprtih z lesenimi koli, je pa tudi zato dobila več denarja.

Redek primer jedkanega stekla
Darovano steklo je redek primerek ohranjenega jedkanega stekla s secesijskim okrasom in je obogatilo zbirko muzeja, v kateri ima secesijsko steklo pomembno mesto. Podobnega primerka kljub temu doslej v svoji zbirki niso imeli.

Darovano okno priča o razcvetu secesije v popotresni Ljubljani in je pravi primer lahkotno vihrave podobe findesieclovskih lepotic in valujočih rastlinskih motivov, ki so na brezbarvno jedkanih steklenih plasteh obarvani oziroma prevlečeni z izbranimi odtenki.

Pomembno je upoštevati tudi dejstvo, da so bila stara stekla ob prenovah pogosto umaknjena iz stavb in tudi izgubljena.

Statusni simbol meščanstva
V primeru tokratne donacije tudi vidimo korespondenco med arhitekturo Krisperjeve hiše in doniranim oknom. Dominanta Krisperjeve hiše, ki je bila zgrajena po dunajskih vzorih in izstopa po svojih rastlinskih vzorcih, je gotovo vogelni stolpič.

Povedati je treba, da so bila v tistem času jedkana stekla na oknih tudi statusni simbol. Meščanska okna s stekli, ki so jih obdelali s postopkom razjedanja steklene površine s fluorovodikovo kislino, pri čemer so želeno okrasje v tistem času že izbirali po tujih evropskih kataložnih predlogah, so ločevala bolj ali manj ugledne prostore notranjščin od uličnega vrveža. Z okrašenim steklom so se pogosto kitila velika okna in vrata javnih stavb, zlasti tedaj novih kavarn in veleblagovnic.