Trinadstropna opečnata hiša v središču Mitrovice je v tridesetih letih 20. stoletja zrasla po načrtih avstrijskega arhitekta. Postala je dom Xhaferja Deve, ki je bil v letih 1943 in 1944 notranji minister v pro-nemški vladi.

Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) in EU sta v skupni izjavi za javnost zdaj podala opravičilo: ob objavi vesti, da bodo to hišo kot spomenik kulturne dediščine obnavljali, je bila namreč izpuščena vsakršna omemba zgodovinskega ozadja in političnega udejstvovanja ministra Deve.

Nemški veleposlanik na Kosovu, Joren Rohde, je izrazil svojo "globoko zaskrbljenost" nad restavratorskim podvigom. "Ne izkrivljajte resnice o holokavstu in o vojnih zločinih, ki so jih zagrešili bodisi nacisti ali pa lokalni kolaboranti," je tvitnil prejšnji teden; ocenjuje namreč, da gre za zavesten proces olepševanja zgodovine.

Zgodovinar in nekdanji albanski zuanji minister Paskal Milo je Devo opisal kot "tipičen kolaborantski lik v nemškem nacizmu" in posvaril pred simboličnimi gestami Prištine, ki bi se dale interpretirati kot podpora politikovi dediščini. "Kolaborante je treba jasno uvrstiti v temno poglavje zgodovine in jih tam tudi pustiti."

Dela ustavljena – začasno ali dokončno?
Kosovski minister za kulturo Hajrulla Ceku je dan po odločitvi UNDP-ja in EU-ja, da umaknejo svoja sredstva in ustavijo delo, organiziral tiskovno konferenco, na kateri je zagovarjal projekt obnove. "Obnavljamo spomenik, ne pa lika in dela Xhaferja Deve," je poudaril. Ni pa še povedal, ali bo Kosovo projekt nadaljevalo tudi brez evropskih sredstev.

V času, ko je bil Deva minister, je Kosovo veljalo za del Albanije. Zgodovinarji navajajo, da so Devove varnostne sile, ki so v nacizmu videle zavezništvo v boju proti komunizmu, zagrešile številne vojne zločine, vključno s pokolom domnevnih protifašističnih privržencev. Novejše raziskave so sicer pokazale, da se je Deva sicer v nekaterih primerih zavzel za zaščito Judov.

"Bil je vojni zločinec, ki je zagrešil številne zločine proti svojim nasprotnikom, ampak osebno ni nikoli privolil v to, da bi nacističnim oblastem predal seznam judovskih prebivalcev Kosova," je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil Durim Abdullahu z univerze v Prištini.

Po koncu druge svetovne vojne je Deva zapustil Kosovo, se za krajši čas mudil v različnih evropskih državah ter se dokončno ustalil na drugi strani Atlantika. V Kaliforniji je ostal vse do svoje smrti leta 1978.

V Mitrovici mnogi še vedno častijo njegov spomin. Na glavnem trgu, le lučaj od prenove potrebne hiše, je na zidu razstavljena majhna galerija lokalnih veljakov: med njimi sta tudi Xhafer Deva in predsednik vlade v vojnem času, Rexhep Mitrovica. V Prištini in drugih krajih so tudi ulice, ki nosijo Devovo ime.