"Ne gre zgolj za fotografije narodnih noš, temveč specifično reinterpretacijo nematerialne kulturne dediščine s poudarkom na arhetipskem pojmovanju ženske lepote." Foto: Pavel Surovi

"Moj cilj je bil pokazati multikulturnost Balkana, edinstveno sobivanje narodov in etničnih skupin. S pripovedovanjem njihovih zgodb, pravljic, mitov ter navezavo na arhaične likovne podobe in oblačilno kulturo, še posebej narodne noše, v katerih bogastvu in lepoti odseva vse zgoraj našteto," je ob razstavi, ki je nastala v sodelovanju z EPK-jem v Novem Sadu, zapisal Pavel Surovi. Postavitev, ki je bila pred tem na ogled v Parizu, bo v Minoritski cerkvi gostovala do 29. septembra.

Naslov razstave – Prestol – ni bil naključno izbran. "V simbolnem in duhovnem smislu prestol predstavlja boj ljudi za oblast in tako gledalca spomni, da arhaične narodne noše črpajo navdih s kraljevih dvorov. Tam je bila poleg razkošja v ospredju ženska lepota, ki je glavni navdih mnogih umetnikov; vsaka ženska si je želela biti najlepša, biti na prestolu," pojasnjujejo v Narodnem domu Maribor.

V dialogu z renesančnimi mojstri
Razstava po njihovih navedbah ponuja specifično avtorsko reinterpretacijo nesnovne kulturne dediščine, ki drzno premetava tradicionalne prvine ter s polja etnografskega prehaja v polje nadrealnega in fantastičnega. Estetika, ki ne skriva spogledovanja tako z renesančnimi slikarskimi mojstri kot s sodobno modno fotografijo, ponuja svojevrsten stik preteklosti in sodobnosti, tradicionalnega in trendovskega, religioznega in posvetnega, duhovnega in materialnega.

Pavel Surovi pravi, da je za
Pavel Surovi pravi, da je za "razumevanje ženske lepote kot nadčasovne kategorije". Foto: Pavel Surovi
Foto: Pavel Surovi
Foto: Pavel Surovi

"Ne gre zgolj za fotografije narodnih noš, temveč specifično reinterpretacijo nematerialne kulturne dediščine s poudarkom na arhetipskem pojmovanju ženske lepote," je še poudaril Surovi, uveljavljen in večkrat nagrajeni grafični oblikovalec in fotograf.

Odlikovan v Skopju in Parizu
Pričujoča razstava je v letu, ko naziv EPK nosi Novi Sad, pod naslovom Slava na ogled v sedmih kulturnih ustanovah v Novem Sadu. Avgusta je bila na ogled tudi v Parizu.

Na letošnjem mednarodnem fotografskem tekmovanju Art Imagination v Skopju je avtor zanjo prejel zlato medaljo, na mednarodnem tekmovanju fotografov WPE International Photograpy Awards v Parizu pa so fotografije z omenjene razstave nagradili z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo.

Deset let od doslej edine slovenske EPK
V Mariboru sodi razstava v okvir praznovanja desete obletnice EPK-ja Maribor 2012. Vplive in učinke tega projekta na mesto bodo danes osvetlili na dveh okroglih mizah v Sodnem stolpu.

Naziv EPK je Maribor nosil leta 2012 s partnerskimi mesti Mursko Soboto, Novim mestom, Ptujem, Slovenj Gradcem in Velenjem. V Sloveniji bo EPK spet leta 2025, ko jo bo gostila Nova Gorica v sodelovanju s čezmejno Gorico.