"Odkrili smo ostanke, ki spadajo v dve pomembni obdobji rimske Petovione. V čas, ko je bila tukaj nastanjena legija in je bila tu vojaška utrdba. Odkrili smo obzidje s stolpom iz druge polovice 1. stoletja našega štetja in ob tem skromen, verjetno lesen objekt, ki spada v isti čas in je bil v notranjosti trdnjave," je povedala znanstvena svetnica na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Jana Horvat.

Na hribu postavili svetišče Jupitru
Po odhodu legije pa so na začetku 2. stoletja na vrhu panorame zgradili veliko kvadratno stavbo z mogočnimi temelji in obhodnimi hodniki. "En vogal te stavbe smo raziskali. Sicer zaradi velike uničenosti zgodnjih plasti stavbe ne moremo trditi, kaj točno je, ampak imamo indice, da gre za veliko svetišče," pojasnjuje.

Tej predpostavki v korist govorijo kvadratni tloris, hodniki, številni kamniti spomeniki s posvetili Jupitru, ki so bili najdeni na panorami, in pred leti nekaj metrov stran najdene svinčene posvetilne figurice ženskih božanstev. "Te figurice se pojavljajo izključno v svetiščih v panonskem prostoru in v vzhodnih Alpah," je povedala Horvat in kot razlog v korist predpostavke navedla še lego domnevnega svetišča: "Lega na vrhu hriba, ki je poleg gradu na najbolj dominantnem mestu, tudi to nakazuje."

Majhni predmeti povedo veliko o življenju v antiki
Namestnica vodje izkopavanj in specialistka za najdbe Ana Kovačič je Ptujčanom, ki so v četrtek prišli na prvo javno predstavitev izkopavanj, pokazala tudi nekaj manjših predmetov. Predstavila je skodelico za pitje iz keramike s tankimi stenami, amfori, fibulo in oljenko. "Na ustju ene od amfor, v kateri so prevažali olje, je žig, ki pove, kdo je bil izdelovalec. Mi smo našli tri, tako da sem zelo zadovoljna z najdbo," je povedala Kovačič in dodala, da je bila oljenka tudi zelo zanimiva najdba: "Gre za obliko oljenke, ki je bila zelo kratek čas v uporabi, večina oljenk tega tipa pa je bila izdelana v Italiji. Najdena je posnetek teh oljenk."

Ptuj na prehodu med vojaško postojanko in civilnim naseljem
Arheologi Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti so lani v sodelovanju s podjetjem Terarhis in Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož začeli arheološka izkopavanja na vrhu ptujske panorame. Po besedah Horvat takrat niso bili uspešni, letos pa so pred mesecem delo nadaljevali in na približno 70 kvadratnih metrih izkopali pomembne ostanke, ki osvetljujejo zgodbo najstarejšega slovenskega mesta. Predvsem pomagajo pojasniti, kako se je rimski Ptuj iz vojaške utrdbe spremenil v civilno naselje.

Svetišče se vrača pod zemeljsko površje
Območje izkopavanj bodo po koncu del pokrili z geotekstilom in ga zasuli. "Bo pa možnost, da prostore kadar koli odkrijemo in nadaljujemo delo," je dodala Horvat.

Raziskovalni projekt sofinancirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS in Mestna občina Ptuj. Ta je dala četrtino denarja, celotna vrednost projekta je 400.000 evrov.