V jamo so prvi vdrli plenilci grobov pred 40 leti, pozneje so jo preiskovali arheologi. V skladu z judovsko tradicijo ima grobnica več prostorov, v katerih so pogrebne niše in kostnice. Judovska raba kostnic ni presenetljiva, je pa presenetljivo, da je bila jama pozneje predelana v krščansko kapelo. Foto: Reuters
V jamo so prvi vdrli plenilci grobov pred 40 leti, pozneje so jo preiskovali arheologi. V skladu z judovsko tradicijo ima grobnica več prostorov, v katerih so pogrebne niše in kostnice. Judovska raba kostnic ni presenetljiva, je pa presenetljivo, da je bila jama pozneje predelana v krščansko kapelo. Foto: Reuters
V bizantinski dobi je bil kraj posvečen sveti Salomi. Foto: Reuters
V bizantinski dobi je bil kraj posvečen sveti Salomi. Foto: Reuters

Na grobnico so že v 80. letih prejšnjega stoletja plenilci grobov naleteli na ozemlju, ki je zdaj del narodnega parka Tel Lachish zahodno od Jeruzalema. V desetletjih, ki so sledila, so arheologi odkopali judovsko pogrebno kamro iz časov rimskega imperija, ki je bila v bizantinskem obdobju predelana v krščansko kapelico; tudi v zgodnjem muslimanskem obdobju so se k njej očitno še zgrinjali častilci.

Zaradi napisa na steni jame so strokovnjaki zaključili, da je bila v grobnici pokopana Saloma, ženska, ki je v ortodoksni veri povezana z Jezusovim rojstvom. "V jami smo naši kupe napisov v stari grščini in sirščini," je pojasnil vodja izkopavanj Zvi Firer. "Ena od čudovitih inskripcij je ime Saloma ... zato verjamemo, da je to jama svete Salome."

V apokrifnem evangeliju
Salomina vloga pri rojstvu Kristusa je popisana v Jakobovem evangeliju, knjigi, ki je Cerkev ne upošteva kot kanoničen del Nove zaveze Svetega pisma. V tem apokrifnem besedilu je Saloma porodničarka, ki dvomi o zgodbi o brezmadežnem spočetju in rojstvu, zaradi česar ohromi na eno roko. Ko vzame dete v naročje in ga proglasi za "velikega kralja, rojenega za Izrael", je v hipu ozdravljena.

"Kult Salome je del širšega fenomena, tega, da so krščanski romarji v petem stoletju iskali in posvečali pomembne judovske lokacije," je pojasnila raziskovalna ekipa.

Arheološko najdišče, ki leži približno 35 kilometrov od Betlehema, je že več generacij znano kot
Arheološko najdišče, ki leži približno 35 kilometrov od Betlehema, je že več generacij znano kot "Salomina jama". Foto: Reuters

Pred jamo so arheologi identificirali sledi s stebri obdanega dvorišča, ki je merilo 350 kvadratnih metrov, kar sugerira, da je bila Saloma čaščena osebnost. V neposredni bližini tega dvorišča so stale tudi trgovinice z lončenimi lučmi in drugimi predmeti, ki so jih uporabljali romarji. Nekateri najdeni predmeti so presenetljivo "novi", tudi iz 9. stoletja, kar je dvesto let po nadvladi islama na tem ozemlju. "Zanimivo je, da so bili nekateri napisi na lokaciji v arabščini, tudi iz časa, ko so kristjani še vedno hodili tja molit."