Na jamo, ki leži v izraelskem nacionalnem parku Palmahim ob priljubljeni plaži ob Sredozemskem morju, je med gradbenimi deli naletel bagrist. Po pisanju Deutsche Welle (DW), ki navaja podatke Izraelskega urada za starine (IAA), je jama dostopna prvič, odkar je bila zapečatena v času faraona Ramzesa II., ki je živel približno med 1303 in 1213 pr. n. št.

Znanstveniki so se pod zemljo spustili v "osupljiv prostor, za katerega se zdi, da je zastal v času", in našli izklesano jamo kvadratne oblike z osrednjim podpornim stebrom. "V jami je ležalo več deset nedotaknjenih keramičnih in bronastih predmetov, natanko tako, kot so jih razporedili pri pogrebnem obredu," so sporočili z IAA-ja.

Na dnu jame so med drugim ležali predmeti, kot so posode za kuhanje in posode za shranjevanje, ralična druga keramika ter konice puščic in kopij. Kot so še pojasnili na uradu za starine, so bile posode pogrebne daritve, ki so spremljale umrlega v prepričanju, da mu bodo služile v posmrtnem življenju. Našli so tudi najmanj eno relativno neokrnjeno človeško okostje. Posmrtni ostanki, ki so pokopani tam, pa niso zadosti dobro ohranjeni, da bi bili lahko uporabni za DNK-analizo.

IAA-jev arheolog Eli Jannai je najdbo opisal kot enkratno odkritje, ob katerem se je počutil, kot da bi bil na snemanju filma o Indiani Jonesu. Dodal je, da je jama očitno služila kot družinska grobnica. Znanstveniki so ocenili, da bi komora lahko izrisala celovito sliko o pogrebnih običajih v pozni bronasti dobi. Arheolog David Gelman je dodal še, da so grobne jame "že tako ali tako redke, odkriti tako, ki je bila nedotaknjena, odkar je bila uporabljena pred 3300 leti, pa je res redka najdba," še poroča DW.